Pride oceanska žaba na obisk k žabi vodnjaka. Žaba vodnjaka jo vpraša:
»Ali je tvoj ocean tako velik?« in s krakom nariše majhen krogec v vodnjaku.
Oceanska žaba zavije z očmi in ji odgovori: »Veliko večji«
Žaba vodnjaka nariše malo večji krogec in spet oceansko žabo vpraša isto vprašanje.
Oceanska žaba spet zavije z očmi in ji spet odgovori: »Veliko večji«
Nakar žaba vodnjaka obskače cel svoj vodnjak in vpraša oceansko žabo:
» Ali je tvoj ocean tako velik, kot cel tale moj vodnjak?«
Oceanska žaba spet zavije z očmi in ji spet odgovori:
»Veliko večji.«
Nakar se žaba vodnjaka hudo razjezi, razburi in zavpije:
»LAŽEŠ, ničesar ne more biti večjega od mojega vodnjaka!«
Oceanska žaba spet zavije oči, zazeha od dolgočasja in ji predlaga:
» Zakaj ne bi naslednji dan obe lepo raje odskakljale do oceana, kjer se boš ti sama lahko prepričala, kako velik je res ocean.«
Žaba vodnjaka sprejme ponudbo in gresta spat. Naslednji dan kreneta na pot in ko ugledata malo večjo mlako, žaba vodnjaka nestrpno vpraša oceansko žabo: »Je to tvoj ocean?«
Oceanska žaba zavije z očmi in ji odgovori :«Ne« in gresta naprej
Prideta do reke, prideta do jezera in žaba vodnjaka kar naprej sprašuje in ponavlja:
»Je to tvoj ocean?«
in oceanska žaba, kar naprej zavija z očmi in ji govori:
»Ne«
Dokler ne priskakljata čez rob hribčka, kjer se končno razprostre pogled na ocean, kjer kamorkoli pogledaš vse do obzorja je ena sama voda.
Oceanski žabi ni treba več zavijati z očmi, žabi vodnjaka pa pade čeljust prav do tal in od čudenja samo zazija in nič več ne vpraša, ker je končno prišla do spoznanja, kako res velik je ta ocean in kako bedasto je bilo njeno razburjanje, ko je trdila, da ni nič večjega od njenega malega vodnjaka.
