Življenje nekega psa ~ Nastja Klevže ~ Žalostna zgodba

Življenje nekega psa je žalostna zgodba, ki bi jo moral prebrati vsak, preden se odločiti za psa.

🐶🌿🙏🌿🐶

Ko sem bil mladiček, sem te zabaval in te spravljal v smeh. Postal sem tvoj najboljši prijatelj in kadar sem bil poreden, si mi le požugal s prstom in rekel: kako si lahko naredil kaj takega”.

Ampak potem si me že popraskal po trebuščku. Spominjam se noči, ko sem se stisnil k tebi ter poslušal tvoje izpovedi in tihe sanje.

Takrat sem bil prepričani, da življenje ne more biti lepše. Hodila sva na dolge sprehode v park, skupaj sva tekla, se vozila z avtomobilom.

Življenje nekega psa – Izpoved psa

Sčasoma si vedno več časa preživel v službi, ustvarjal si kariero in iskal življensko družico. Potrpežljivo sem te čakal in te podpiral, kadar si bil razočaran in zlomljenega srca.

Tudi tvoji ženi sem kasneje izkazoval naklonjenost in jo ubogal, čeprav me ni marala. Bil sem srečen, ker si bil ti srečen.

Dobila sta otroka in s tabo sem delil navdušenje. Ko je odraščal, sem postal njegov prijatelj. Oprijel se je moje dlake, se dvignil na majavih nožicah, raziskoval s prstki po mojih ušesih, drezal v moje oči in mi poljubljal gobček. Ljubil sem vsak njegov dotik-ker je bil tvoj sedaj tako redek-in dal bi življenje zanj.

Dobil si novo službo v drugem mestu in z družino si se preselil v novo stanovanje, kjer ni dovoljeno imeti hišnih ljubljenčkov. Sprejel si pravilno odločitev za tvojo družino, toda včasih sem bil tvoja edina ljubezen jaz.

Novo življenje psa

Odpeljal si me v zavetišče, kjer je smrdelo po strahu in obupu. Izpolnil si dokumente in dejal “vem, da boste poskrbeli zanj”

Gospe so skomignile in ti namenile žalosten pogled, saj so vedele, kaj se zgodi s starejšim psi. Prstke tvojega sina si mogel odtrgati z mojega kužuhčka, ko je kričal “ne očka, prosim ne dovoli, da mi vzamejo psa”. Skrbelo me je zanj. In, kaj si ga ravnokar naučil o prijateljstvu, zvestobi, ljubezni in odgovornosti, ter spoštovanje za vse življenje.

Prve dni sem vedno , ko je kdo prišel mimo, pritekel pogledat in upal, da si to ti, da so bile le grde sanje in da si me prišel iskat. Ko sem ugotovil, da ne morem tekmovati z razposajenimi mladički, sem se zavlekel v kot in čakal.

Slišal sem njene korake in odkorakal z njo v posebno, strahotno tiho sobo, položila me je na mizo, pobožala za ušesi in dejala, naj nič ne skrbim.

Ujetnik ljubezni je prišel na konec poti, kot vedno me je bolj skrbelo zanjo, kot zame….videl sem kakšno breme nosi. Obliznil sem ji roko.Strokovno si zapičila iglo v mojo žilo. Ko sem začutil, kako hladna tekočina kroži po mojem telesu.

Morda je razumela moje misli, nežno me je objela in dejala “oprosti mi “, ter mi razložila, da je njeno delo skrb za moj odhod v lepši kraj, kjer ne bom prezrt, zanemarjen ali zapuščen, kjer se mi ni treba več boriti.

Kraj, kjer je polno topline in ljubezni, tako drugačen od tega, z zadnjimi močmi sem ji skušal z zamahom repa povedati, da jo razumem, da je moj gospodar tisti, ki me je pustil na cedilu.