ko odprešsrce nastja klevže

Ko odpreš srce – si ranljiv. Ko odpreš srce – si nepremagljiv. Ljudje radi odpiramo svoje težave in rane, veliko bolj kot svoje srce. Ker, ko odpreš srce, šele zares zaživiš to čudovito življenje

Tisti, ki odpre oči, se ne zbudi, tisti, ki odpre srce, se zbudi.

ko odprešsrce nastja klevže
Nastja Klevže
Pozitivne Misli

Življenje je treba živeti čutno

Človek, ki gleda na življenje samo skozi oči, zamuja najlepše, kar mu nudi življenje. Človek, ki živi življenje preko svojih čustev, je bližje doseganju vseh vrednot življenja, predvsem smisla življenja.

Naše vloge v življenju se zelo razlikujejo. Ljudje lahko odpremo svoje srce, lahko pa smo zelo zaprti in živimo pred strahom, kaj bodo drugi ljudje rekli, če na primer zaupamo del sebe.

Življenje je lahko rutina

Dobre stvari lahko postanejo rutina, ampak le, če nas osrečujejo. Prva jutranja rutina – lepa misel, pozdrav novemu dne, opazovanje narave – vse to prebuja naše srce in čustva. Po našem telesu začne teči energija – močna življenjska energija.

Kako dragoceno je zavedanje o življenju, ko se odločiš, da boš vsako jutro do konca življenja preživel srečno jutro.

Prebudi se srečen

Prebuditi se srečen – to je lastna odločitev. In zelo pomembna odločitev. Ko sem sama dojela, kako pomembno je začeti dan radosten, se je sčasoma spreminjal moj življenjski slog.

Ljudje vplivamo na svoje življenje. Za nekatere spremembe niso potrebni veliki koraki, da dosežemo pozitivne spremembe.

Ne predstavljam si več življenja, da bi se prebudila brez radostnega pogleda na nov dan. Ampak, to je bila moja lastna izbira.

Za srečo moraš ustvariti novo prepričanje

Ne bodite prepričani, da so srečni le ljudje, ki imajo službo, družino, partnerje, so zdravi. Sreča ne izbira med temi dejavniki. Sreča je popolno lastna odločitev.

In do nje se pride z majhnimi koraki. Pride se s takšnimi koraki, kot opisujem. Z odločitvami. In še enkrat z odločitvami.

Sreča – to so naše misli

Dojela sem največjo modrost življenja, da sreča v življenju – so samo naše misli. Moja življenjska izkušnja, ki se mi je zgodila ne prečikavono, in je bila takrat zame zelo težka, me je naučila tega spoznanja.

Samo trenutek, nekaj minut je bilo potrebnih, da sem sprejela popolnoma nov pogled na življenje. In predvsem pogled nase.

V tem trenutku sem dojela, da popolnoma ničesar več kot to, kar imam, ne potrebujem v življenju, da vse, kar me zares osrečuje, je že v mojem srcu in se izraža v mojih mislih.

Imam dom, imam psa, starše in nekaj prijateljev. Imam vse. Dovolj je to, kajti to zame predsatvlja življenje.

Imam tudi zavedanje

Zavedanje je tisto, ki me je naučilo, da se vse zgoraj našteto giblje po ritmu življenja. Da je tudi to minljivo. In da težki časi povzročijo bolečino, vendar moram kot oseba, ostati mirna, odločna in razumska. Bolečine so tiste, ki nam jemljejo smisel življenja.

Da se izognemo temu, moramo preprosto vsak dan biti hvaležno za vse, kar imamo.

Ko odpreš srce

Hvaležnost odpira srce in čustva. Vsak dan sem hvaležna za vse, kar sem navedla, da pomeni moje življenje. Hvaležnost me je naučila prepoznavati, kako zelo veliko stvari imam v življenju. In če se za nekaj ne zahvali, potem v bistvu tega sploh ne potrebujem.

Pozitivne Misli so moja življenjska energija. Veliko časa sem jim posvečala, čeprav se nikoli nisem zavedala, kako z njimi živim. Z njimi diham. Rastem. Sprejemam nove poglede. Nove odločitve.

Pozitivčice in Pozitivne Misli

Ko sem zapisala svojo prvo Pozitivčico, nisem vedela, da bom z njo odprla svoje srce. Z njo sem izrazila svojo bolečino, o kateri nikoli nisem razmišljala, da mi jemlje življenje. Ne, z njo sem sprejela dejstvo, da želim vsak dan živeti. Da želim biti srečna oseba. In da ni nikogar, ki bi zmogel porušiti mojo odločitev. Niti druga oseba niti težek dogodek.

Življenje je postalo resnično

Pa je res možno biti in ostati srečen? Je, vendar je to osebna odločitev. Postopoma lahko spreminjate svoja prepričanja.

Kako v težkih trenutek ostati srečen

Vem, da se vam zdi vse to nemogoče. V nekaj stavkih opisala, kako sem preživela najtežjo izkušnjo, ki me je doletela.
In naj naznanim, da v težkih trenutkih, se človek res ne more veseliti, a ključno in pomembno je, da takrat ne izgubi vero in smisel v življenje.

Največji strah v življenju je bil, kako bom preživela brez babice, ki je meni bila najboljša oseba. Oseba, ki me je sprejemala in ljubila takšno, kot sem. Ki je bila moja opora življenja. Moj steber vseh odločitev. Moja ženska boginja. Preprosto ne znam je lepše opisati.

Umrla je v trenutku, ko se mi je zrušilo vse, kar je bilo možno in mogoče. Ko bi njeno podporo najbolj potrebovala.

Njena smrt me je z njo povezovala drugače. Njena prisotnost je bila tako živa, da sem iz najih skupnih trenutkov črpala moč in voljo. Moč, s katero sem preživljala dan za dnem in spoznavala življenje brez nje.

Pogosto sem ji govorila, da jo imam rad. Da ji naj bo lepo. Toliko lepih stvari sem ji govorila in bila pomirjena, da sem vsak dan njenega življenja – najinega skupnega živela v zavedanju, da je bila najboljša oseba mojega življenja.

Zavedala sem, da je bila oseba, ki sem si jo sama izbrala za vzgled. Imela sem srečo, da je bila moja oma. In hvaležna sem bila za vsa ta skupna čudovita leta.

Hvaležnost je zdravila mojo bolečino. Hkrati me je njen odhod naučil, da skozi to izkušnjo, nikoli ne izgubiš tega, kar si ustvaril. Kar si ljubil s srcem. Zato se danes še toliko bolj zavedam vseh malenkosti in vem, da je njeno zemeljsko življenj bilo izpopolnjeno tudi z mojo prisotnostjo in s tem, da sva obe cenili druga drugo.

Njena prisotnost živi vsak dan z menoj. Bogati moje življenje še naprej in ljubezen, ki mi jo je podarila, me je naučila odpirati srce, ne le oči. In ko se ozrem v nebo, večkrat zašetam: “Omi, ne skrbi, v redu sem!”

Nastja

P.s.
Vsi bomo odšli. Zato je tako pomembno živeti izpopolnjeno življenje in biti srečen.

author-sign