Vsi, ki ste se dotaknili mojega življenja
Tale post pa samo za vas, ki ste se globoko dotaknili mojega življenja.
Ki sem vam všeč takrat, ko izgledam nemogoče. Ki me prenašate takrat, ko sem nemogoča. Za vse vas, ki me za hrbtom “pohvalite” kadar si to zaslužim. Za vse vas, ki greste z menoj na kavo, ko padem v globoko krizo. Za vse, ki vidite, četudi sem tiho. Za vse vas, ki mi rečete, da me imate radi, ko sem najbolj na tleh. Za vse, ki z menoj čakate na vsaki moj izvid. In se z menoj veselite mojih uspehov. Za vse vas, ki ste me objeli takrat, ko sem bila obupana in se zame zavzeli, kadar to sama nisem zmogla.

CF mi je spremenila življenje. Da zelo. Pokazala mi je kaj je strah.. Odprla mi je oči, ko sem ponižno v sebi prosila, da bi še živela. Ampak tole je bila moja prelomnica. Od tistega dne sem vsak dan živela polno. Brez izjeme. Veselila sem se in se še bom, vsakega srečanja z vami. Vsake kave. Vsake bedarija. Smejala sem se z vami in se zvečer zahvaljevala za vse vas, ki vas imam.

Enkratni in neponovljivi ste na moji poti. Ste moji starši, babica, brat, moja nečaka, moji sorodniki, moji prijatelji, moji zdravniki…. Vsi ste mi dragi, zelo dragi… ♥

Skupaj z mojo diagnozo bi vam rada samo odprla oči, da ste vsak posameznik tako dragoceno bitje, ki se mora predati življenju. Ki se mora naučiti odstraniti skrbi in živeti na polno. S polnimi pljuči. ♥

Skratka slišali ste. Vsi ste enkratni. Ampak čez mojega Dinčija pa ga ni.
ON je nepremagljiv. On je moj najboljši terapevt.
Njegovoa igrivost je v moje življenje prinesla veliko radost. Ne znam povedati kako “fajn!” je to. On se me samo dotakne s svojo spretno tačko in jaz že vriskam…. ” :Iiiii kak si lep” … Kadar mi pobegne in me jezi, me samo spominja kako živa sem. Z vsemi čustvi. Z jezo in ljubeznijo.

Še so stvari, ki so pomembne. Amapk tole je prvo, kar sem se spomnila v prvi minuti….

Nastja Klevže