Žrtev se boji zveri, zver pa se boji lakote in smrti.

Nekega dne se je majhen otrok izgubil med polji. Bil je zelo daleč od svoje vasi in nenadoma je naletel na lačnega tigra.
»Če me zdaj poješ, tiger, boš jutri kljub temu moral loviti.« je rekel otrok tigru.
»Res, a če te pojem, bom živel še en dan.« je odgovoril tiger.
»Lahko te naučim, kako živeti še mnogo dni.« je rekel otrok. Tiger je skril kremplje, sedel in prisluhnil.

»Poglej okoli sebe, ali vidiš koliko je trave in dreves s sadjem. Prenehaj jesti meso in nikoli ne boš umrl od lakote.«
»A jaz sem vendar mesojedec,« je rekel tiger, »Imam kremplje in velike zobe, le kaj naj počnem z njimi?«
»Uporabi jih za obrambo tistih, ki jih imaš rad.«
»A jaz sem sam, nimam družine ali prijateljev.«
»če se me usmiliš, bom jaz tvoj prijatelj.«

Tiger je premislil, nato pa dejal:
»Prav, poskusil bom travo in sadje, da ti ugodim.«

Usmilil se je otroka in izkusil kako prijetno je obrok deliti z nekom drugim. Od tega trenutka dalje ni bil nikoli lačen.

Naš nagon je lahko krut zapor, saj nas sili k dejanjem brez premisleka. Vpijemo, se jezimo in vznemirjamo, bežimo, pa vendar bi se morali vsesti in premišljevati o posledicah svojih impulzivnih dejanj.

Nagon je zapor, iz katerega najbolj divji čakajo, da bodo osvobojeni.

M. de Cournouardt

Kategorizirano v:

Zgodbe za dušo,

Zadnja posodobitev: 10/07/2019