Dan, ko se nam zdi vse nevzdržno. Dan, ko bi skočili iz svojega telesa in bi naredili vse, da bi že minilo…. Dan, ki nam je porušil naše notranje ravnovesje in nas pustil izčrpane in nezadovoljne….

Kdo ne pozna take stiske? Kdo se še ni soočil s takimi trenutki? Ko se ti podarila ves svet in se sanje lomijo kot koščki stekla. Kakor koli se nam zdi, je treba zaustaviti ta ciklon negativnih občutkuv.
Ko dojamemo, da iz takšnih trenutkov nebomo napredovali, moramo prevzeti odgovornost v svoje roke in začeti vplivati na svoje stanje.
Kako se posamezniki odzivamo, je precej odvisno, kako motivirani smo in kako močna je naša notranja moč. Vsi hrepenimo po lepem, mirnem življenju brez težav. Največkrat moramo začutiti najhujšo bolečino in velik poraz, da se upamo šele odločiti za novo pot. Začnemo iskati nove ljudi, brati motivacijske zgodbe, se družiti s pozitivnimi ljudmi, da lahko stopimo na novo pot.

Kadar se v človeka prikrade optimizem ima tako veliko moč, da skoraj nič več ne more porušiti njegovega miru. Porodi se novo upanje in prepričanje, da je vse slabo splahni. Tako ostane prostor, mnogo prostora za novo rast, za novo zavedanje, za nov navdih.

Sami si moramo olajšeti življenje, kajti drugače bomo zelo dolgo čakali na lepše izide. Ko človek upa, ko si drzne, se spremenijo slabe situacije v nove in veliko boljše. Od takrat naprej srečujemo manj problemov, manj trpljenja in zagotovo več veselja.

Prižigajte si iskre uspeha na svoji poti. Zato potrebujete le nekaj novega plamenčka, ki bo zanetil notranjo lepoto in ljubezen, do sebe. Iz tega boste potem napredovali in žareli. Postali boste srečni, da ste to zares vi sami in da hodite v svojem notranjem oklepu. Sami s seboj boste imeli toliko dela in veselja, da boste pozabili na negativni pritok misli, ker boto pozitivne pognale tako velike korenine, da vas tudi močan veter ne bo izruval.

Življenje je dragocenost. Je veselje, ki se deli. Zato moramo videti pravo smer.
Nastja

Kategorizirano v:

Kolumne, Osebna rast 1,

Zadnja posodobitev: 15/05/2019