Prijateljice so čarobni Angeli na zemlji.
- Čas mineva.
- Življenje se zgodi.
- Distanca razdvoji.
- Otroci odrastejo.
- Ljubezen bledi.
- Srca se lomijo.
- Posli pridejo in grejo.
- Karijere se zaključujejo.
- Starši umirajo.
- Kolegi pozabijo usluge.
- Moški imajo svoj svet.
Nekega vročega dne je mlada žena sedela na zofi s svojo mamo in pili sta ledeni čaj. Ko ste se pogovarjali o življenju, poroki, odgovornostih v življenju, o obveznostih odraslih ljudi, je mama nežno potrkala po kozarcu z ledenim čajem, ter z jasnim glasom dejala hčerki:
‘Ne pozabi na svoje prijateljice,’ ji je svetovala, in vrtela kozarec s čajem.
‘Starejša ko boš, bolj pomembne bodo v tvojem življenju. Ne glede na to, kako močno boš ljubila svojega moža, na glede na to, kako zelo boš imela rada svoje otroke, še vedno boš potrebovala prijateljice.
Zapomni si, da greš z njimi nekam – danes in kasneje. In zapomni si, da prijateljice niso samo prijateljice ampak tudi tvoje sestre, hčerke, snahe, tašče in druge sorodnice. Potrebovala boš druge ženske. Ženske jih vedno potrebujemo.’
‘Kako smešen nasvet,’ si je mislila mlada žena.
‘A se nisem ravnokar poročila? Se nisem ravnokar pridružila svetu parov?
Sedaj sem ja poročena ženska, za boga, odrasla in ne mladenka, ki bi potrebovala prijateljice! Seveda bosta moj mož in družina, ki jo bova ustvarila, vse, kar bom potrebovala za srečno življenje!’
Ampak poslušala je nasvet svoje mame; ostala je v kontaktu s prijateljicami, ki so iz leta v leto postajela vse boljše.
Ko so leta minevala, je počasi začela dojemati, da je njena vedela o čem je govorila. Kot narava in čas naredita svoje spremembe in skrivnosti pri ženskah, tako ostanejo prijateljice stalnica v življenju.
V svojem zivljenju, sem se naučila sledečega:
čas mineva
življenje se zgodi
razdalje ločujejo
otroci odrastejo
ljubezen raste in oveni
kariere in službe pridejo in grejo
starši umrejo
fakultete pozabijo usluge
moški ne pokličejo, ko obljubijo
Ampak prijateljice so tukaj, ne glede na to, koliko časa in koliko kilometrov je med vami. Prijateljica ni nikoli dlje, kot jo potrebuješ.
Ko moraš skozi pusto dolino – in moraš hodit sama – te bo tvoja prijateljica na robu doline vzpodbujala, molila zate in čakala nate z odprtimi rokami na koncu dolina.
Včasih bo tudi prekršila pravila in bo hodila ob tebi, ali bo prišla in te odnesla do konca.
Naše hčere, snahe, sestre, mame, svakinje, tašče, tete, nečakinje, sestrične, druge sorodnice in prijateljice, nam blagoslovijo življenje.
Svet ne bi bil enak brez njih in tudi me nebi bile enake.
Ko smo začele s to avanturo, ki jo imenujemo ‘ženskost’, nismo imele pojma o neverjetni sreči ali nesreči, ki je ležala pred nami. Ni nismo vedele, kako zelo bomo druga drugo potrebovale.
Vsak dan potrebujemo druga drugo – še vedno.
Pošlji to ženski, ki naredi tvoje življenje vredno.
Jaz sem ravnokar!
Hvala ker ste moje prijateljice!
Komentarji