Jaz  … Imam sanje ujete med oblake,
imam pot, ki me pelje naokrog.
Imam ljudi, ki učijo me lepot,
in imam še sebe,
čeprav si nisem vedno v pomoč.

<<..•.¸¸•´¯`•.¸¸¸¸.•´¯`•¸¸.•..>>

Pogosto ljudje sanjamo o stvareh, ki si jih želimo ustvariti. Hrepenimo po čustvih, ki jih želimo občutiti. Izbiramo prijatelje, ki nam bodo blizu. Ljudje želimo biti srečni in osrečevati okoli sebe. Želimo dobro vplivati na ljudi. Delujemo tako, da nas bodo partnerji ljubili..

Kadar omenjene postavke stečejo gladko, smo srečni in zadovoljni. Živimo iz sebe iz svoje radosti. Potem pa se občasno pojavijo krize, ki lahko zasenčijo vse naše sanje in poglede. Prelomnice so neizogibne, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako se bo s situacijo soočil. Kako bo krizo dojel in kako bo nanjo odreagiral.

V vsakem spremenjenem in poslabšanjem stanju, najprej občutimo veliko čustveno neravnovesje. Lahko se nakaže kot stres v telesu, močna bolečina v želodcu, kot jok, ki vre kakor slap. Občasno pa še ponavadi občutimo tesnobo ali omaževanje samega sebe. Mnogi ljudje v krizah posegajo tudi po stavkih, ki izvirajo iz nizkega samospoštovanja.  Nekateri se pričnejo spraševati , kaj so naredili in kaj je z njimi narobe. Stiska se pojavi, ko čutijo kot, da niso dovolj dobri. Ali kot, da je ta svet popolnoma krivičen in da udarja samo njih.

Takrat jaz pravim, da človek sam sebi ni v pomoč. Sicer gre res za prehodno obdobje. Prej kot se zavedamo, da je življenje spremenljivo in, da se cikli vedno znova rodijo in stari končajo, prej postane pokončne drže. Če se določenih vezav, lahko zavedaš in jih zavestno prekineš, bodo odšle za vedno. V nasprotnem primeru, pa se bodo kasneje pojavljale. Zato smo pogosto ujeti v krog večno ponavljajočih situacij.

Ljudje skozi obdobja moramo delati na sebi. Moramo izoblikovati svojo pokončno držo in imeti sebe na vrhu. Rodili smo se zase in za svoje življenje. Imeti moramo cilje, imeti moramo voljo in željo, da ustvarjamo. Samo človek, ki krepi svoje poslanstvo, bo zadovoljen in srečen, korakal po dnevih svojega življenja.

In to, prav to , si želim zate, zase in za vse nas.

Nastja Klevže

author-sign