Ne moreš izboljšati samega sebe.
Ne pravim, da se izboljšanje ne more zgoditi – zapomni si – toda ti sam ne moreš izboljšati samega sebe
Šele ko se nehaš izboljševati, te izboljša življenje.
Šele v tem počitku, v tem sprejemanju, te življenje poboža, začne življenje teči skozi tebe. Nihče drug še nikoli ni bil kot ti in nihče drug nikoli več ne bo kot si ti; si enostavno unikaten, neprimerljiv.
Sprejmi to dejstvo, ljubi in praznuj ga – in v tem velikem praznovanju boš začel videti tudi unikatnost drugih, neprimerljivo lepoto drugih.
Ljubezen je mogoča samo, če je tukaj globoko sprejemanje samega sebe, drugega, sveta. Sprejemanje ustvarja prostor, v katerem ljubezen raste, zemljo, v kateri ljubezen cveti.
Slišal sem: Kralj je odšel na svoj vrt in našel v njem posušena in umirajoča drevesa, grme in cvetlice. Hrast je rekel, da umira, ker ne more biti visok kot bor.
Ko se je obrnil k boru, ga je našel povešenega, ker ni mogel roditi grozdov kot trta. In trta je umirala, ker ni mogla cveteti kot vrtnica.
In našel je mačeho, cvetočo in svežo kot je bila vedno.
Poizvedel je, zakaj in dobil odgovor:
»Vzela sem za dogovorjeno, da si takrat, ko si me sadil, hotel mačeho. Če bi si želel hrast, trto ali vrtnico, bi posadil njih. Torej sem mislila – če si me že dal sem, moram narediti najboljše, kar zmorem, da bi bila, kar hočeš. Ne morem biti nič drugega, kot to, kar sem in to se trudim biti po svojih najboljših močeh.«
Ti si tukaj zato, ker te eksistenca potrebuje takega, kot si.
Sicer bi bil na tvojem mestu nekdo drugi! – eksistenca ti ne bi pomagala priti sem, te ne bi ustvarila.
Izpolnjuješ nekaj bistvenega, nekaj zelo temeljnega, tak kot si.
Če bi bog hotel Budo, bi naredil toliko Bud, kot bi jih hotel.
Toda ustvaril je samo enega – bilo je dovolj, njegova srčna želja je bila zadovoljena, popolnoma zadovoljena.
Kajti po tem ni naredil še enega Bude, ali še enega Jezusa.
Namesto njiju je ustvaril tebe.
Samo pomisli na spoštovanje, ki ti ga naklanja vesolje!
Ti si bil izbran, ne Buda, ne Kristus, ne Krišna.
Ti boš bolj potreben svetu, zato.
Ti bolj ustrezaš.
Njihovo delo je končano, oni so dodali svoj delež k eksistenci.
Zdaj moraš ti dodati svojega.
Toda moralisti, puritanci, duhovniki, te še vedno poučujejo, te še vedno spravljajo ob pamet.
Oni pravijo vrtnici: »Postani lotos.«
In rečejo lotosu, »Kaj pa počneš? Postati moraš nekaj drugega.«
Oni spravljajo ob pamet cel vrt, vse začenja umirati – saj nihče ne more biti nekdo drug, to ni možno.
To je, kar se dogaja človeštvu.
Vsakdo se pretvarja.
Avtentičnost je izgubljena, resnica je izgubljena, vsakdo poskuša pokazati, da je nekdo drug.
Samo poglej se: pretvarjaš se, da si nekdo drug.
In lahko si le ti sam – ne gre drugače, nikoli ni šlo, nobene možnosti ni, da bi lahko bil nekdo drug.
Ostal boš, kdor si.
Lahko uživaš v tem in cvetiš Klikni na sliko za prikaz v polni velikosti.. , ali pa oveniš, če se obsodiš.
Komentarji