Za moje dobro se je vse to zgodilo

Za moje dobro se je vse to zgodilo. – Pa je res, da je vse slabo bilo dobro? Danes vem, da se je v preteklosti za moje dobro zgodilo vse to, kar se je.

Tiste slabe stvari, saj veste, ki te uničijo, ki ti ne dajo spati. Ki te bolijo, prizadenejo.
Kaj bi še le lahko omenila? Ki ti vzamejo dostojanstvo? Ki ti vzamejo pravico. Ti onemogočijo cilje, prekrižajo poti. Se ti posmehujejo … A, so se potem res vse te stvari zgodile samo za moje najboljše dobro?

Danes srčno verjamem, da “Ja”. Danes iz srca verjamem, da so se mi dogajale z najvišjim namenom. Ampak, uresničitev dobrega in najvišjega, to sem pa izbrala sama. Sama sem se odločala, da se ne bom vdala. Da bom šla čez ovire. Po vseh svojih najboljših močeh. Ki velikokrat sploh niso bile najboljše.

Občutek je bil, kot da bi hodila z dvema levima čevljema

Danes točno vidim, kako se je za eno slabo stvarjo, zgodila, kar druga. In če sem se že odločila, da jo bom premagala, sem se že naslednji hip bila popolnoma na dnu.

Nekega dne sem se pritožila varuhu bolnikovih pravic, za vso “krivico”, ki sem jo doživela.
Presenečena sem obstala, ko sem dobila od omenjenega gospoda ta odgovor, ki ga bom zapisala.

V enem izmed stavkov sem mu potožila: “Veste, jaz bi lahko umrla takrat, ker nisem imela pravilnega zdravljenja.” In v odgovor se mi je rahlo nasmehnil: ” Vi ne bi umrli. Vi ste se rodili z močno življenjsko energijo, zato se tako borite!”

A , tako. Jaz pa sem se toliko let utapljala v nekih razmišljanjih in prepričanjih, da mora življenje gladko teči. Meni pa prav nič ni gladko teklo. Počutila sem se, kot bi hodila z narobe obutimi čevlji. Neudobno. Ožuljeno in boleče.

Najprej ne, potem pa vendar sprejmeš

S tem stavkom sem dojela, da se morda vendar premalo cenim in da morda lahko razmišljam širše. Morda sem lahko celo ponosna nase, ker to počnem. In s takimi premiki sem začela trkati na nova vrata. Sprejemati nove odločitve. Si zadajati nove cilje.

Nase sem prevzela vso sončno svetlobo, vse pozitivne misli in v sebi prebudila najbolj topla čustva. Prenehala sem se spraševati. Preklinjati preteklost. Gledati nase, kot da sem drugačna.

Ko te udarijo slabe stvari, si ti sam najboljši razlog za rast in srečo.

Danes vem, da vsak dan temelji na mojih odločitvah, mojih izbirah. Življenje še mi pridno pošilja dogodke, ki mi sploh niso všeč in za katere nikoli nisem prosila, vendar še vedno vztrajam, raziskujem, se borim. Radovedna sem. Zato je moje poslanstvo tako barvito, pisano in moje življenje je tako polno spremeb.

Za moje dobro se je vse to zgodilo

Nastja

Stvari se zgodijo z nekim namenom. Ta namen s časoma prepoznamo ali pa ne. Ko gledam danes vse svoje izkušnje, vidim, kako so me izkušnje pripeljale v ta pristan, po katerem sem hrepenela.

Življenje me je naučilo hvaležnosti in ponižnosti pred tem, da bi minilo. Jaz pa sem se naučila, da samo v trenutku, ko sem na dnu, ko sem v mislih samo osredotočena na vdih, spoznavam čudež- Življenje. Lahko z lahkoto pišem o življenju. Ker ga čutim. Ker ga živim. Ker sem se za ta vdih in kakšno malenkost popolnoma pripravljena odpovedati tovoru in prtljagi zunanjega sveta. Zunanjih odnosov.

Po tem sodeč lahko mirno rečem, da ko sprejmeš globino zavedanja življenja, točno veš, da se ti vse slabo dogaja točno ob določenem času. In da je najvišji namen slabega v tem, da se najboljše v življenju dogaja takrat, ko je prav tako najboljši čas zate. Gre samo za to, da se med slabim in dobrim največkrat spremenita samo zavedanje življenja in dopuščanje tega, kar je zate pomembno.

Življenje že ve,
kdaj ti podari lekcijo.
Tudi ve, kaj moraš iz nje dojeti. Na tebi pa je, kako hitro jo osvojiš ali kolikokrat jo boš ponovil.

Nastja

pozitivne misli

Danes razumem,
da je življenje to,
ki ti je namenjeno za dokazovanje svoje osebne rasti in ne odnosi ali druge odvisnosti.

Nastja

Pozitivne misli

Še vedno jo imam, ampak zdaj je drugače

Danes, tako kot nekoč še vedno imam neozdravljivo bolezen. Včasih me je prekleto omejevala. Danes pa me več ne. Torej, vse, kar se je spremenilo, je samo moj pogled, moja misel nanjo.

Če sem si včasih privoščila slabe, zapletene odnose, ki me niso izpopolnjevali in v katerih jaz nisem izpopolnjevala svojih partnerjev, je bilo to zato, ker sem izbirala nezavedno. Ker takrat zame čas ni bil taknša vrednota, kot je danes. Takrat se mi je zdelo, kot bi bilo življenje neminljivo. Danes, ko ga vidim z drugimi očmi, vem, da lahko v svoje življenje privabim le najboljše ljudi. Ker sta čas in življenje luksuz.

Včasih sem najbolj v odnosih želela dokazovati, kako odgovorna in zrela oseba sem, zato sem seveda imela nezrele partnerje. Zdaj, ko sem prerasla to dokazovanje, neskončno uživam v svobodi, kjer lahko s svojim treznim razumom in disciplino občutim vse te vrednote.

Ni se mi treba pretvarjati, kdo sem in kakšna sem skozi odnose. Danes želim samo uživati v tem, kar sem. Življenje, bolezen pa so izkušnje, ki me zavestno vodijo, da vztrajam in ostajam pri vseh svojih vrednotah.

Za konec –

če sem včasih svojo treznost in zrelost skušala najti ali dokazati skozi odnose, sem spoznala, da ne odnosi, temveč življenje in moja velika izkušnja je tista, ki od mene pričakuje, da dokažem, da zmorem. Da ostajam pozitivna, optimist. Predvsem pa zdrava, odgovorna in zrela oseba. To je moja osebna odločitev.

Nastja

Hvala vsem, ki sledite in spremljate stran Pozitivne Misli, lahko pa klikneš ta LINK in si jo ogledaš.