Ustvarimo si srečno družino!

»Vem, da boste od ljudi vselej slišali:
Nimam časa. Toda če nimate časa za en večer
ali vsaj eno uro na teden,
ko bi se zbrali vsi družinski člani,
potem družini ne dajete prednosti.« Oprah

srecna_druzina_with_love-1

»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje,« je zapisal Lev N. Tolstoj v Ani Karenini. Toda se je mogoče pravega ravnanja naučiti in iz povprečne družine ustvariti boljšo ter srečnejšo? Stephen R. Covey, avtor knjige 7 navad zelo uspešnih družin, je prepričan: »Seveda!«

To ni reklama za knjigo, kajti podobnih je na ducate. Trgovina s priročniki za reševanje najrazličnejših problemov cveti kot še nikoli, saj je sodoben človek do vratu in čez zabredel v probleme, ki si jih je večino nakopal sam.

Ne gre trditi, da lahko knjiga čez noč ali v temelju spremeni človeka, odnos ali celo življenje. A če jo ta hip berete – katerokoli že ali ta članek –, si najverjetneje želite spremembe, za izboljšanje ste pripravljeni nekaj storiti in morda vas bo kak nasvet navdihnil, da se boste odločili.

Tako se spreminja svet – s prvim korakom na poti spreminjanja sebe.
Natančno tako, trdi Covey, potekajo vse trajne spremembe zunaj nas, tudi v družini: od znotraj navzven. Namesto da spreminjate druge – spremenite sebe. Kar je pametneje, saj nam pri drugih tako ali tako pogosto spodleti. No, to je zgolj začetna avtorjeva misel, univerzalna za vse medčloveške odnose, ne le družinske. A to smo že vedeli.

Treba je pojasniti, da se je Covey, strokovnjak za vprašanja vodenja in družinsko življenje, lastnik več častnih doktoratov in eden od 25 najvplivnejših Američanov po izboru revije Time, te knjige lotil davnega leta 1997 in že tedaj ugotovil, da je čas usoden za družino. Kaj bi šele zapisal danes, ko otroci ure in ure presedijo za računalnikom, starše vidijo za nekaj minut na dan, v šoli pa jih varujejo varnostniki? Vse več in več družin je razbitih, množijo se samomori, nasilje za domačimi stenami je nekaj običajnega.

Pred nekaj desetletji so bili otroci v šoli kaznovani zaradi žvečenja ali klepetanja, danes učitelji niti z najtršimi ukrepi ne morejo več ustaviti pohoda drog, pijančevanja, pretepov in ropov. Kaj bi nas lahko rešilo drugega kot vrnitev k družinskim vrednotam? Toda kje spet začeti? Je to sploh še mogoče? Avtor zatrjuje, da je mogoče trdno, varno in uspešno družino – ustvariti. Oziroma se je priučiti.



Se znate smejati?

Spoštovanje, sposobnost pozornega poslušanja z vživljanjem v drugega (poskušati razumeti) ter premišljeni odzivi (počakaj in premisli, šele nato se odzovi) so temelj veščin, potrebnih pri gradnji uspešne družine. Se v vaši družini veliko smejite? Zmorete na napake pogledati s humorjem? Se pri družinskih kosilih zabavate z družinskimi anekdotami? Potem osnovno orodje že premorete. Eno od tistih, ki jih je mogoče ustvariti, pa je družinska vizija. Zakaj tisto, kar je tako pomembno v uspešnih podjetjih, ne bi delovalo tudi v najpomembnejši organizaciji na svetu, v družini? Vprašajte torej otroke pri večerji, kako bi lahko bili boljši starši, kakšna družina bi radi bili in v kakšen dom bi radi povabili svoje prijatelje. Kaj je sploh smisel vaše družine? Morda se sliši patetično, a je edino logično: če naj gredo vsi v isto smer, morajo poznati cilj. Si predstavljate gradbišče, kjer delavci ne bi vedeli, kaj gradijo?!

Več časa ali več denarja?

Ko se boste pogovarjali in ugotavljali, kaj vas zbližuje ter česa si od drugih želite, boste bržkone spoznali, da morate najprej spremeniti bistveno: družino s tretjega, petega ali desetega mesta postaviti – na prvo. Ne morete imeti uspešne družine, ne da bi to storili. Ste dvignili obrv? Česa, mislite, pa si boste želeli na smrtni postelji? Da bi bili več v službi? Da bi dlje gledali televizijo? Ali nemara da bi več pozornosti posvetili bližnjim, ki ste jim premalokrat, če sploh kdaj, povedali ali pokazali, koliko vam pomenijo?

Za nas morebiti eksotično stališče avtorja je: »Domneva, da se o službi ni mogoče pogajati, je napačno izhodišče; vselej pa moramo izhajati iz domneve, da se o družini NE GRE pogajati.« Vredno razmisleka. A povejte to mladim mamicam, ki ostanejo brez službe, ali dekletom, ki jim diskretno namignejo, da bi bilo za napredovanje fino, če ne bi imele otrok. A Covey je neizprosen, med drugim pravi:
»Nikoli ni mogoče plačati nekoga, da bi naredil za otroka, kar starši naredijo zastonj.«srecnadruzina

V časih, ko je stanje na tekočem računu daleč pomembnejše od tistega na čustvenem, je težko udejanjati ta in podobna pravila (denimo, hočete več časa ali več denarja, oboje namreč ne bo šlo), a avtor nikjer ne trdi, da bo lahko. In krivdo za to, da tako zlahka odnehamo, pripisuje tudi temu, da zakonska zveza, denimo, že zdavnaj ni več zaobljuba, temveč le pogodba. Ki jo je kadarkoli mogoče razdreti.

Ljubiti je glagol

Ljudje se tako zlahka pustimo zapeljati utvaram – v hollywoodskih filmih jih mrgoli –, da se ljubezen zgodi in traja sama od sebe ter večno. Ljubezen ni danost, je garanje v rudniku. Vsaka uspešna družina zahteva delo: ne gre namreč za naključje, ampak za dosežek!

Toda kako? Preprosto! Na primer: polagajte na čustveni bančni račun, namesto da bi dvigali z njega (vedno lahko naredite kaj takega, kar bo izboljšalo odnos). Vprašajte se: so ljudje okoli vas srečnejši in boljši, kadar ste z njimi? Vedno govorite o drugih, kakor da bi bili navzoči. Obljubite in držite obljubo. Odpustite – kajti dokler ne boste odpustili, boste žrtev. Opravičite se. Vzgajajte svoje otroke in se zavedajte, da s tem vzgajate tudi svoje vnuke. Vprašajte se: kdo bo vzgajal moje otroke: današnja razdiralna kultura ali jaz? Načrtujte družinski čas, skupne dejavnosti in zabavo. Določite en dan na teden, ko se boste zbrali na družinskem sestanku in se pogovarjali o težavah, kako bi si lahko pomagali ali si bili bližje. Oh da, in kam boste šli letos na dopust ter kaj bo kdo pripravil za sobotni piknik. Možnosti je nešteto. Vsaka zahteva od vas predvsem odločitev in čas.

Ko razumete, ne sodite!
Preden se lotite dela, se spomnite dvojnih slik. Ko jih pogledate prvič, vidite recimo moški obraz, ko priprete oči in se trudite pogledati drugače, pa morebiti uzrete še drugo sliko, žensko telo. Predstavljajte si, da vi vidite prvo, vaš partner pa le drugo sliko. Oba vidita prav, a žal ne enako. Tako ljudje vidimo svet in to nas dela najbolj nesrečne. Temeljni vzrok trpljenja v družini je namreč nerazumevanje. Poskusite zatorej razumeti, preden sodite. Ko boste razumeli, ne boste več sodili. Vsakogar je tudi treba ljubiti po njegovo. Treba se je naučiti njegov jezik ljubezni. In se težav lotevati tako, da pri tem ni poražencev, ampak da oba zmagata. Tako se bo vajina zveza krepila namesto rahljala in družina bo trdnejša, če bosta vidva trden par.

Marsikdo misli, da je za vzgojo dovolj ljubezen do otroka. A res je nekaj drugega: največ narediš za svoje otroke, če ljubiš partnerja.

author-sign