Teorija nadzora oz. Teorija izbire trdi, da:
je vse, kar počnemo, da se vedemo,
je skoraj vsako vedenje izbrano,
nas žene pet genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripadnost, moč, svoboda in zabava.
V praksi je najpomembnejša potreba po ljubezni in pripadnosti, saj je bližina in povezanost z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, predpogoj za zadovoljitev vseh potreb. Teorija izbire in njenih Sedem navad skrbi nadomešča psihologijo zunanjega nadzora in njenih Sedem navad pogube.
Zunanji nadzor, uveljavljena psihologija skoraj vseh ljudi tega sveta, je poguben za odnose. Ko ga uporabimo, uničimo zmožnost enega ali obeh za zagotovitev zadovoljstva v odnosu in povzročimo izgubo stika med nama. Stanje nepovezanosti je temelj praktično vseh človekovih problemov, kot so duševne bolezni, psihosomatske bolezni, odvisnosti, nasilje, kriminal, zlorabe bližnjih, učne težave, če omenimo le nekatere.
Deset aksiomov teorije izbire
1. Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami.
2. Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija.
3. Vsi dolgotrajni psihološki problemi so problemi odnosov.
4. Problematični odnos je vedno del našega sedanjega življenja.
5. Kar se je zgodilo v preteklosti, ima močno zvezo s tem, kakšni smo danes, vendar lahko
zadovoljujemo svoje osnovne potrebe le v sedanjosti in jih nadaljujemo nadaljevati v prihodnosti.
6. Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z zadovoljitvijo podob iz našega sveta kakovosti.
7. Vse, kar počnemo je, da se vedemo.
8. Vsako vedenje je celovito vedenjein ga sestavljajo štiri komponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija.
9. Vsa celovita vedenja so izbrana, vendar imamo neposreden nadzor le nad komponentama dejavnosti in razmišljanja. Svoje čustvovanje in fiziologijo lahko nadziramo le posredno z izbiro dejavnosti in razmišljanja.
10.Vsako celovito vedenje opisujemo z glagoli in ga poimenujemo po najočitnejši sestavini.
Komentarji