“Moj prijatelj se ni vrnil z bojišča. Prosim za dovolenje, da se vrnem in ga poiščem,” reče nek vojak svojemu nadrejenemu.
“Ne pride v poštev!” odgovori narednik. ” Ne želim, da tvegaš svoje življenje za človeka, ki je vrjetno že mrtev.
Vojak je, ne da bi se oziral na prepoved, odšel in se čez nekaj časa vrnil težko ranjen, noseč mrtvo telo svojega prijatelja.
Nadrejeni je bil besen:” Rekel sem ti, da je že mrtev. Se je splačalo iti tja, samo zaradi trupla?”
Vojak, umirajoč, odgovori:” Ja gospod!” Ko sem ga našel, je bil še živ in mi je rekel:”Bil sem prepričan, da boš prišel.”
PRIJATELJ je tisti, ko pride, takrat, ko so te drugi že zapustili.
Komentarji