V brezdanjem Severnem morju živi riba, za katero nihče ne ve, koliko tisoč milj je dolga. Imenuje se Kun. Spreminja se v ptiča, ki mu je ime Peng, nihče ne ve, koliko tisoč milj je velik. Ko poleti, so njegove peruti takšne, kot oblaki, ki vise z neba. Ko se morje zgane, poleti proti južnemu oceanu. Južni ocean je nebesno jezero.

V knjigi Qi Xie, v kateri so (zbrane) pripovedi o čudežih, je zapisano: Ko Peng leti proti južnemu oceanu, prhuta s krili tri tisoč milj široko in se v viharju dvigne devetdeset tisoč milj visoko, v vetrovih šestega meseca. Divji konji, prah, bitja, se srečujejo v vetru. Je temno modra res prava barva neba? Ali je takšno le zaradi svoje daljnosti in nedosegljivosti? In če bi gledali od zgoraj navzdol, bi bilo videti enako.Dežele južne rože

Če voda ni dovolj globoka, nima moči, da bi nosila velike ladje. Če v vdolbino natočiš skodelico vode, slamica v njej plava kot čoln. Če pa vanjo poskušaš postaviti skodelo, je voda preplitva, čoln pa prevelik. Če veter ni dovolj močan, nima moči, da bi nosil velike peruti. Zato je Pengu dovolj šele devetdeset tisoč milj vetra pod njim. Videti je, kot da na hrbtu nosi modro nebo in nič ga ne ovira na njegovi poti proti jugu.

Škržat in grlica sta ga zasmehovala, rekoč: “Midva poletiva v zrak, poletiva do bresta ali sandalovega drevesa, včasih pa ju ne doseževa in se že prej spustiva na tla. Zakaj se mora on dvigniti devetdeset tisoč milj visoko na svoji poti na jug?”

Kdor se odpravi le do predmestnih travnikov in se ob tretjem obroku že vrne, bo prišel nazaj s še polnim trebuhom. Kdor gre sto milj daleč, bo moral mleti žito tam, kjer bo prenočil. Tisti pa, ki odpotuje tisoč milj daleč, bo moral imeti s seboj žita za tri mesece. Kako bi ti mali živali lahko kaj vedeli o tem?

Malo znanje ne dosega velikega; kar traja le kratek čas, ne dosega tistega, kar traja dolgo.

– Zhuang Zi