“Minilo je že leto dni, jaz pa še vedno ne morem preboleti, pozabiti … Vse bi dala, da se ponovi … Če bi takrat naredila tako, bi mogoče danes bilo drugače … ” So vam znani takšni in podobni stavki? So to misli, ki tudi vas prevzemajo in vam ne dovolijo, da bi srečno zaživeli v sedanjosti?
Velikokrat slišim, da so ljudje nesrečni zaradi zgodb in izkušenj, ki so jih preživeli. V preteklosti. Včasih je minilo že lepo obdobje, ko se še vedno živo spominjajo in zaradi bolečine hudo trpijo. Še danes so žalostni, nesrečni, nezadovoljni. Ne uspe jim zaživeti lepe in mirne sedanjosti.
Zakaj se to dogaja?
Če nam je všeč ali ne, naš um se neprestano vrača v preteklost.
Vprašanje je samo, kakšen pečat so v nas zapustile dobre ali slabe stvari.
V nas, v našem srcu. Od tega je tudi odvisno, kako se spominjamo, kako gledamo na stvari. V bistvu gre tudi za odločitve, ki jih lahko sami sprejmemo. Kako želim živeti.
Samo človek, ki se zaveda, da ga bolečina iz preteklosti hromi in mu ne pusti, da srečno živi v tem trenutku, lahko začne spreminjati jedro svoje bolečine.
Bolečina iz preteklosti lahko ima resnično moč nad nami samo, če ji mi to dovolimo. Vedno obstaja več pogledov, če se držimo negativnih prepričanj, se ne bomo srečali s pozitivnimi. Ne bomo srečni.
Spomini ne morejo vplivati na našo sedanjost, če mi tako želim. Sedanjost je lahko lepa, kljub vsemu, kar smo težkega preživeli.
V nas je izbira, ali želimo biti srečna oseba, ali oseba, ki jo spomini iz preteklosti bolijo.
Kako torej spremeniti svoja boleča čustva?
Prvi korak je zavedanje, da imajo čustva iz preteklosti moč nad nami, ker mi to dovolimo. Če želimo, da se to spremeni, moramo spremeniti svoje poglede. Če želimo biti srečni, se moramo napolniti s čustvi in razmišljanji, ki nas bodo osrečevali.
Določene stvari mi je uspelo spremeniti tako, da sem v teh težkih obdobjih vedno iskala stvari, ki so me osrečevale. To je lahko bil klepet s prijateljico, pogovor z osebo, ki je preživela podobne stvari … Največkrat sem največje spremembe dosegla z ustvarjanjem. Počela sem stvari, ki so me vedno polnile – navduševale. Tako se je z dnevi tehnica iz žalostnostnih trenutkov vedno bolj nagibala v srečne. Ko čutiš svoj notranji mir in predvsem svojo notranjo srečo potem noben dogodek iz preteklosti več ne more boleti. Opustiš zamero. Bolečino. Postaviš se na noge. In zaživiš …
Komentarji