Larry Walters si je od nekdaj želel leteti. V želji, da bi postal pilot, se je vpisal na vojaško letalsko akademijo. Nato pa so se pojavile težave z vidom in na žalost je moral zapustiti akademijo, ne da bi se naučil leteti. Tako je cele dneve sedel v svojem vrtnem stolu na trati pred hišo in opazoval potniška letala visoko v zraku. . Nekega dne se je odločil, da se jim bo pridružil . Kupil je vremenske balone, jih napolnil s helijem in pritrdil na svoj vrtni stol; pripravil si je nekaj sendvičev in pijače za popotnico ter se odpravil na svoj kratek, udoben let nad sosesko – vsaj tako je mislil.
Seveda Larry ni bil tepček. Čisto jasno mu je bilo, da bo moral na koncu pristati. Zato je vzel s seboj tudi zračno puško. Zamislil si je, da bo s puško počil balon ali dva in se tako počasi spustil na zemljo – POTEM, ko bo končno uresničil svoje sanje o letenju. Na njegovo nesrečo pa so ga baloni ponesli precej više, kot je pričakoval. Pravzaprav se je dvignil več kot 3000 metrov visoko, kjer so ga vetrovi ponesli v zračni prostor letališča. Tam ga je opazil pilot letala, ki se je ravno bližalo letališču… Lahko si predstavljate, s kakšno osuplostjo je kontrolor letenja sprejel pilotovo poročilo, da je ravnokar videl leteti mimo moškega v vrtnem stolu s puško v naročju – in to na višini 3000 metrov! Larrya je veter nosil po zraku kar nekaj ur in ga odpihnil nad odprto morje. Na koncu so ga morali rešiti s helikopterjem in ga pripeljati nazaj na kopno. Ko so ga novinarji vprašali, zakaj se je odločil za svoj podvig, jim je odvrnil:
Ko se trudite uresničiti svoje sanje, se bo vaše početje drugim morda zdelo neumno. Vendar! pomembne so VAšE sanje, ne njihove.
Če sanjate o nečem, se spomnite Larryjevih besed:
(B. Quain)
Komentarji