“Življenje je dogodivščina ali pa ni nič” – Hellen Keller.
Te globoke besede je izrekla ženska, ki je zaradi hude bolezni v otroštvu oglušela, onemela in oslepela. Od Hellen Keller nikoli ni nihče pričakoval, da bo razvila sposobnost komuniciranja z drugimi, še manj pa da bo kdaj lahko navdihovala druge. Vseeno pa je to storila.
Hvala Bogu, da nam je bil nekdo, od katerega niso nikoli pričakovali, da bo razumel življenje kot ga običajni ljudje, sposoben sporočiti, da praviloma življenjske priložnosti jemljemo preveč zlahka.
Njeno sporočilo pravi, da je življenje bodisi dogodivščina bodisi zakupljen vzorec do smrti. Izbira pripada vsakomur od nas. Strokovnjak za kreativnost in pisec Roger von Oech za primer v svoji knjigi A Whack On The Side Of The Head (Udarec v glavo) uporabi nagrobni spomenik s takšnim napisom:
Tu leži ‘Ta in Ta’.
Umrl star 30 let.
Pokopan pri starosti 70 let.
Hellen Keller je bila tako hvaležna za svojo priložnost živeti polno, da je okusila vsak trenutek in ni pustila, da dragoceni čas beži mimo. To pomeni, da je morala biti dejavna oseba. Von Oech pravi isto stvar. Ko niste več dejavni, ste tako dobri, kot bi bili mrtvi, pa čeprav fizično ne umrete še naslednjih 40 let.
Emocionalna smrt, o kateri govori von Oech, je zahrbtna. Loteva se vas tako počasi, da ne spoznate, da ste mrtvi. Samozadovoljnost pa je tista, ki vas ubija. Pasivno bivanje brez dogodivščin bo zadušilo vse iskre v vas. Večino odraslih morate vprašati, kaj čutijo v življenju sedaj in kaj so čutili pred dvajsetimi leti.
V mladosti se je življenje nenehoma spreminjalo. Vse, kar ste počeli, je bil izziv. Sprememba in aktivnost sta stimulirali vašo ustvarjalnost in vnemo do življenja.
Ljudje, ki v življenju ohranijo vznemirjenje in strast tudi v zrelih letih, so dejavni ljudje. To so izvajalci. To niso ljudje, ki gledajo, kako gre parada mimo, oni korakajo v paradi.
Komentarji