CISTIČNA FIBROZA
1. Etiopatogeneza CF (mukoviscidoze)
2. Morfološke značilnosti
3. Zapleti, vzroki smrtnosti
CF je najpogostejša smrtna avtosomno recesivna bolezen med Kavkazijci (incidenca: 1:2500 rojstev, nosilci genske okvare 1:25, več kot 60 000 bolnikov po svetu, okoli 500 v Sloveniji), zelo redka je med Afričani in Azijci. Gre za motnjo celičnega membranskega transporta, ki se izrazi kot nepravilnost izločanja vseh eksokrinih žlez. Primarna nepravilnost je v transportu kloridnih ionov preko epitelija. V normalnem epiteljiu poteka transport kloridnih ionov preko transmembranskih proteinov, ki tvorijo kloridne kanale. Ti kanali so kakor vrata skozi katera kloridni ioni vstopijo ali izstopijo iz celice. Pri CF je nepravilnost v od cAMP-ja odvisnih kloridnih kanalčkih; imenovanih tudi CFTRs (cystic fibrosis transmembrane conductance regulators). Mutacije v CFTR genu povzročijo relativno neprepustnost epitelijskih membran za kloridne ione. Vpliv teh sprememb na transportno funkcijo je tkivno specifičen. CFTR gen se nahaja na kromosomu 7, identificirali so že več kot 300 mutacij tega gena. Pri 70% pacientov se pojavlja mutacija ΔF508 (delecija fenilalanina na AK položaju 508). Ta najpogostejša mutacija vodi v virtualno odsotnost CFTR v celični membrani (protein po sintezi ne pride do celične membrane, ampak ostane v citoplazmi), kar vodi v popolno neprepustnost za Cl-. Pri drugih, manj hudih mutacijah, je CFTR prisoten in pogosto je edina manifestacija moška neplodnost.
– Žleze znojnice: koncentracija natrija in klorida, ki se izloči v lumen žlez je normalna, vendar pa je epitelij, ki povezuje izvodila znojnic neprepusten za kloridne ione. Zato se med transportom znoja na površino normalna reabsorpcija klorida preko CFTR in s tem povezana reabsopcija Na+ ne zgodi. To je odgovorno za visoke koncentracije NaCl v znoju pacientov s CF.
– Respiratorni epitelij: Okvarjenost transporta Cl- iz epitelija v lumen dihalnih poti povzroči vrsto sekundarnih vplivov, ki vodijo k povečani absorpciji Na+ in vode iz dihalnih poti v kri. To povzroči dehidracijo sluzi, ki prekriva respiratorni epitelij in vodi v nepravilnost mukociliarnega delovanja in akumulacije viskoznega izločka, ki zapira zračne prehode kar je dobra predispozicija za nastanek pljučnih infekcij. Sama destrukcija dihalnih poti ne more popolnoma razložiti patogeneze pljučnih bolezni, saj k temu prispevajo še drugi faktorji. Za pljuča pri CF je značilno sprožanje neinfekcijskih vnetnih odgovorov. Neodvisno od infekcije se poveča obseg nevtrofilnih vnetnih reakcij; npr. bronhoalveolarna tekočina v pljučih novorojenčkov vsebuje velike količine interlevkina 8 (IL-8), glavne kemoatraktivne snovi za nevtrofilce, v odsotnosti infekcije. V primeru infekcije pa je ta odgovor še večji. Poleg tega je zmanjšana tudi koncentracija antimikrobnega peptida defenzina v pljučnih tekočinah. Ugotovili so tudi, da zaradi napake v Cl- kanalčkih, epitelij pri CF porabi več kisika kot normalni epitelij, kar ustvarja anaerobno okolje
– Pankreas: Nepravilnost v CFTR genu vpliva na izločanje bikarbonata iz celic pankreatičnih izvodil, saj je sekrecija Cl- ionov v lumen preko CFTR nujno potrebna, za izločanje bikarbonata preko drugega prenašalca. Nepravilnost povzroča zmanjšano vsebnost tekočin in bikarbonata v lumnu in nižji pH. To zmanjša topnost izločenih proteinov, suhi in viskozni izločki lahko vodijo v obstrukcija pankreatičnih vodov, ki lahko povzroči popolno izgubo eksokrine pankreatične funkcije. Prav tako pa je CF povezana tudi s kroničnim pankreatitisom.
Anatomske spremembe pri cistični fibrozi so zelo različne in odvisne od tipa mutacije.
– Pankreatične nenormalnosti: prisotne so pri 85% pacientov. Te nepravilnosti lahko sestojijo le iz kopičenja značilnih hipereozinofilnih izločkov, ki tvorijo viskozno sluz in razširijo izvodila. Izvodila se lahko popolnoma zamašijo in povzročijo atrofijo eksokrine žleze; Langerhansovi otočki se ponavadi, vendar ne vedno, ohranijo. Duktusi se pretvorijo v ciste, ki jih ločujejo le Langerhansovi otočki in obilna vezivna stroma – fibroza pankreasa. Izguba izločanja pankreatičnih encimov vodi v malabsorpcijo; predvsem maščob in v maščobah topnih vitaminov. Pomanjkanje vitamina A lahko vodi v ploščatocelično metaplazijo izvodil. Hipereozinofilni izločki, podobni tem v pankreasu, so lahko prisotni tudi v ileumu, kolonu, apendiksu in žlezah slinavkah.
– Pljučne lezije: se pojavijo v vseh primerih in so poleg težav s pankreasom najresnejša komplikacija te bolezni. Zadrževanje nenormalno viskozne sluzi v majhnih dihalnih poteh vodi v dilatacijo bronhiolov in bronhov z sekundarnimi infekcijami; pogosti so kronični bronhitis, bronhiektazije in pljučni absces. Staphilococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa sta najpogostejša patogena izolirana iz pljuč bolnikov s CF. Povečana je tudi verjetnost infekcije z Burkholderia cepacia, oportunistično bakterijo, ki jo je posebej težko odstraniti. Pojavi se lahko tudi emfizem ali atelektaza.
– Obstrukcija tankega črevesa: zaradi viskozne sluzi – meconium ileus je pogosta komplikacija pri novorojenčkih z CF (pri 15%); intestinalna obstrukcija lahko povzroči predrtje črevesja že v maternici, kar se kaže kot mekonijski peritonitis.
– Žolčni vodi: pri približno 25% pacientov viskozna sluz zamaši žolčne vode in otežuje izločanje žolča; kar še dodatno prispeva k malabsorpciji. Čez čas se lahko razvije ciroza.
– Izvodila in žleze moškega reproduktivnega trakta: obstrukcija vas deferens, epididimisa in semenskih vezikul se kaže kot azospermija in neplodnost pri več kot 95% moških s CF. Bilateralna odsotnost vas deferens je redka manifestacija CF, vendar je pri nekaterih moških edini znak, ki kaže na CFTR mutacijo.
Klinične mainifestacije so zelo različne, nekatere nastopijo že ob rojstvu, druge kasneje. Pri 15% novorojenčkov opazimo meconium ileus, pogostejše so manifestacije malabsorpcije (obilno smrdeče blato, napihnjen trebuh in slabo pridobivanje na teži), ki se pojavijo v prvem letu življenja. Otežena absorpcija maščob lahko inducira pomanjkanje v maščobah topnih vitaminov (avitaminoza A, D, E ali K). Pri nekaterih bolnikih pride do kronične driske, 1/5 bolnikov razvije s CF povezan diabetes, vnetje žolčnih vodov – lahko vodi v težave z jetri – ciroza. Pojavijo se problemi s pljuči, kot so kronični kašelj, kronične pljučne infekcije (pljučnica, bronhitis, bronhiektazije, astma) , obstruktivna pljučna bolezen in cor pulmonale. Nekateri pacienti prav tako razvijejo manifestacije na zgornjem respiratornem traktu (kronični sinusitis, nosni polipi). Kronične pljučne infekcije so odgovorne za 80-90% smrti. Z izboljšano kontrolo infekcij, več pacientov preživi mladost, pričakovana življenjska doba je približno 30 let. Lahko se razvijejo tudi krvavitve iz pljuč (hemoptiza), respiratorne motnje, pnevmotoraks. Pljučne bolezni lahko eventualno povzročijo odpoved desnega ventrikla.
Diagnosticiranje CF:
– test klorida v znoju
– genetske analize
Komentarji