Ko bomo zmogli prebirati misli, bomo bolj povezani
Znastveniki odkrivajo matematične in eksperimentalne dokaze za univerzalno, neposredno povezanost vsega znotraj okvirov same znanosti. Vse se med seboj povezano dogaja v nekakšnem nevidnem, brezčasnem in brezprostorskem »polju«, kjer je vse in smo vsi »eno«. Različnost, kakršna se nam kaže na ravni snovnega sveta in na ravni sprejemanja »stvarnosti« zgolj preko petih čutil – vida, sluha, vonja, okusa in tipa – je povsem nerealna, je privid; v staroindijskih vedah mu rečejo maya.
Leta 1964 je fizik J. S. Bell objavil matematični dokaz, ki mu danes rečemo Bellov teorem. Ta matematično podpira koncept povezanosti podatomskih »delcev«, ki presega prostor in čas, tako da vse, kar se zgodi v enem delcu, učinkuje tudi na druge. Učinek v tem »enotnem polju vsepovezanosti« je takojšen, zanj ni potreben nikaršen »čas«, prostora in dalj v njem na tej ravni preprosto več ni. Einsteinova relativnostna teorija pravi, da delci ne morejo potovati hitreje od svetlobe. Po Bellovem teoremu pa lahko učinkujejo na nadsvetlobni ravni, se pravi, da je njihovo učinkovanje hitrejše od svetlobne hitrosti. Bellov teorem podpirajo tudi eksperimenti, zlasti novejši, ki jih opravljajo v t. i. pospeševalnikih-trkalnikih, kakršen je denimo CERN v Švici. Govorimo o fenomenu, ki presega okvire Einsteinove teorije relativnosti in ki presega dualistični vzorec organizacije vsega stvarstva.
Instrumentarij znanstvenikov se torej izpopolnjuje in omogoča, da vse temeljiteje in natančneje raziskujejo pojave, ki jih z obstoječimi teorijami ni mogoče pojasniti. Ko so se na tak način lotili raziskovanja v poznem 19. stoletju, je odkritje elektrike sprožilo revolucijo svetovnih razsežnosti in ljudje so začeli intenzivneje razmišljati o sebi. Leta 1940 je novo revolucijo sprožilo odkritje atomske energije. Vse kaže, da smo na pragu novega obdobja velikanskih sprememb. Če bodo fiziki razvozlali, kako ta neposredna povezanost »vsega« in »vsakogar« deluje, bi se najbrž lahko naučili globokega zavedanja neposredne povezanosti s svetom in ljudmi. To bi zdajšnji način komuniciranja postavilo na glavo in temeljito spremenilo naše medsebojne odnose.
“Posledica takšen neposredne povezanosti bi bila tudi ta, da bi drug drugemu lahko prebirali misli. Vedeli bi, kaj se dogaja v drugih in bi se zares dobro poznali. Videli bi, kako naše misli, čustva, ki so pravzaprav energetska polja, in dejanja učinkujejo na svet bolj, kot si danes sploh lahko predstavljamo”,v zvezi z današnjo temo meni Barbara Ann Brenann, avtorica svetovnih uspešnic o današnji temi.
Komentarji