Yoga

YOGA – STRUKTURA ZAVESTI IN UMA

V vzhodni psihologiji se celota naše zavesti deli na segmente:
zavest, podzavest,
pred-zavest,
ne-zavest in
nad-zavest = čitta.

Dobeseden prevod je snov uma in je sestavljena iz treh ločenih funkcij:

1. um ali čutilni organi (manas)
2. intelekt oz. razum (buddhi) in
3. ego (ahamkara).

V skladu s psihologijo joge so možgani sistem, sestavljen iz grobih in finih (subtilnih) organov. Grobi organi so povezani z zunanjimi čutilnimi organi: ušesi, kožo, očmi, jezikom in nosom, ki prenesejo izkušnje zunanjih predmetov do uma (manas) in razuma (buddhi).
Zunanji čutilni organi izkusijo zunanje predmete. Subtilni organi enako izkusijo zunanje predmete, prenesejo to izkušnjo do uma, ki jo prenese do razuma, kjer se izkušnja preoblikuje v podatke in znanje.

Ta potem oceni ego in če se mu zdijo sprejemljivi, se prenesejo v zavest. Subtilni organi se imenujejo čakre in le-te razvrstijo vse v deset kategorij.
Venerina čakra na primer razvršča ljubezenske občutke in čustva,
Saturnova čakra pa razporeja dolžnosti in omejitve.
Ego živi v Merkurjevi čakri.

Čutila zaznajo kos kolača, ki ima vonj in okus po čokoladi. Je rjav, vlažen in bogato obložen. Čutili vida in voha preneseta njune podatke do uma (manas).
V razumu (buddhi) se podatki oblikujejo v zaznavo in porodi se naslednja misel: “To je čokoladni kolač.

” Ego potem pristavi: “Je zame. Od njega bom srečen in dal mi bo energijo.” In posameznik potem poje kos kolača.

SNOV UMA (Čitta)
Pojmi zavesti (čitta), uma (manas), razuma oz. intelekta (buddhi) in ega (ahamkara) so v nadaljnjem podrobno razloženi, da bi bolje razumeli, kako delujejo. Čitta je celota zavesti. Vključuje čutila, razum oz. intelekt in občutek oz. čutilo ega. Snov uma nima direktne povezave s čutili. Deluje s pomočjo treh dejavnosti, ki se imenujejo letargija (otopelost), strastna dejavnost in sočutna dejavnost. V sanskrtu se imenujejo posamično tamas, radžas in sattva. Tukaj je nadaljnja razlaga delovanja čitte.

Čutilni organi (manas)
To je sposobnost, ki zaznava predmete čutov. Sprejema vtise (čutne izkušnje) in jih nese do razuma (intelekta) za razlikovanje in urejevanje. Pet čutil se nanaša na pet nižjih energijskih centrov (čaker), ki hranijo podatke celo iz prejšnjih življenj.

Razum (buddhi)
To je sposobnost, ki spoznava in ločuje z ustvarjanjem vrednosti-ocen in ima možnost, da razlikuje in interpetira pravilno ali nepravilno. Razum je zavest zadaj za čutili, ki urejuje podatke čutil. Je dejavnik ocenjevanja, razlaga podatke.

Ustvarjalec ega (ahamkara)
Ustvarjalec ega prebiva v nižjem Merkurjevem centru. Ustvarjalec ega je sposobnost, ki pravi: “Jaz sem jaz. Jaz sem to, kar izkušam in kar interpetiram preko teh izkušenj .” Ego je tudi banka podatkov, ki interpretira posebne izkušnje v skladu s tem, kako si “jaz predstavlja sebe”.

Ego je nepravi jaz v odnosu do Duha (atman), ki je pravo Sebstvo. Duh je tisti, ki je resnični, vse ostalo je neresnično. Ego je neresničen s stališča, da so zaznave prehodne, da se vedno spreminjajo. Če čute izolirate, čutilni podatki izginejo; ostanejo le spomini (pa še ti se s časom spreminjajo). Na drugi strani pa je Duh nespremenljiv. Ego je umeten ali prehoden, kajti način, kako se vidite, je odvisen od izkušenj čutov in presoje vašega razuma. Ego je enostavno kombinacija podatkov čutov in ocen teh podatkov.

Pomemben dejavnik glede ega je, da ego ni negativen in da ga ni treba uničiti ali kaznovati. Je nujna evolucijska stopnja v našem celotnem razvoju. Problem z ego zavestjo je naslednji: ker ego verjame, da je končna resničnost, se proces ega ustavi in se več ne ne razvija v svoji evoluciji. Tehnični izraz za ta proces je nevednost oz. omejenost. Nevednost oz. omejenost je tudi vzrok vsega trpljenja.

KAKO JOGA POVEŽE TRI DEJAVNIKE SNOVI UMA

Sončni in Lunin center sta izraza duše posameznika in njegovih celotnih možnosti. Hrbtenico lahko smatramo kot mini vesolje. Dvigajoči in padajoči energiji (prana in apana), ki tečeta po zunanjem površju čaker, sta v zvezi z različnimi stanji zavesti. Z izvajanjem joge očistite ta dva energijska kanala (nadija) in odprete pot zožitvam v središču hrbtenice. To vam bo omogočilo dvigniti tokove do lotosa s tisoč lističi. Lotos s tisoč lističi je simbol polne in celotne realizacije pravega Sebstva (atmana). Tukaj v tem stanju zavesti se nahajajo prava sreča, ljubezen, blaženost in modrost.

Zavest, podzavest in nadzavest:

• Človek je sestavljen iz telesa (body), uma/misli (mind) in duše (spirit/soul).
• Da bi dosegli zdravje moramo obravnavati čoveka holistično (celovito) ter doseči harminijo telesa, uma in duha.
• Um (zavest) človeka lahko razdelimo na tri nivoje: zavest (osebnost/personality), podzavest (duša/soul) in nadzavest (duh/spirit).
• Zavest (conscious mind) privablja nadzavest (superconscious mind) da se izraža preko podzavesti (subconscious mind).
• Zavest (oče), podzavest (sin) in nadzavest (sveti duh) postanejo eno. Nadzvavest pojmujemo tudi kot: Universal Intelligence, Divine Intelligence, God, Information Field. Collective unconscious itd. Z “univerzalnim informacijskim poljem” ter drugimi komuniciramo s telepatijo medtem ko lastno podzavest “preprogramiramo” z ukazi, aforizmi, ali vuroci iz izkušenj.

V vzhodni psihologiji se celota naše zavesti: zavest, podzavest, pred-zavest, ne-zavest in nad-zavest imenuje čitta.

Dobeseden prevod je snov uma in je sestavljena iz treh ločenih funkcij:
1. um ali čutilni organi (manas)
2. intelekt oz. razum (buddhi) in
3. ego (ahamkara).

V skladu s psihologijo joge so možgani sistem, sestavljen iz grobih in finih (subtilnih) organov. Grobi organi so povezani z zunanjimi čutilnimi organi: ušesi, kožo, očmi, jezikom in nosom, ki prenesejo izkušnje zunanjih predmetov do uma (manas) in razuma (buddhi). Zunanji čutilni organi izkusijo zunanje predmete. Subtilni organi enako izkusijo zunanje predmete, prenesejo to izkušnjo do uma, ki jo prenese do razuma, kjer se izkušnja preoblikuje v podatke in znanje. To potem oceni ego in če se mu zdijo sprejemljivi, se prenesejo v zavest. Subtilni organi se imenujejo čakre in le-te razvrstijo vse v deset kategorij. Venerina čakra na primer razvršča ljubezenske občutke in čustva, Saturnova čakra pa razporeja dolžnosti in omejitve. Ego živi v Merkurjevi čakri. Čeprav se zdijo ti procesi ločeni, so dejansko en proces, ki vsebuje celoto snov uma (čitta).

Področja, ki temeljijo na sposobnostih podzavesti so:
telepatija, zdravljenje na daljavo, radionika, radiestezija in bioenergetske veščine (Joga, Qigong, meditacija,..).

Te veščine razvijajo naše naravne sposobnosti za komuniciranje (preko podzavesti) z izvorom (Ultimate Higher Power). Vse telesne bolezni so vezane na pretok (oziroma pomanjkanje) energije.

Podzavest je kot računalnik (computer): sam ne odloča, če ni za to programirana. Podzavest procesira ukaze katere prejema od uma (zavesti). Podzavest je kot program (software), ki vodi naš računalnik (telo). To kar mislimo z našo zavestjo (umom) in to kar čutimo s telesom narekuje aktivnosti naši podzavesti. Komunikacija zavesti in podzavesti poteka preko elektromagnetne komunikacije. Podzavesti ljudi sestavljajo kolektivno podzavest, tako da imamo dostop do vseh podatkov vesolja. Človekov um je razdeljen na zaveden del (zavest) in nezaveden del (podzavest).

Pojmi zavesti (čitta), uma (manas), razuma oz. intelekta (buddhi) in ega (ahamkara)…

Čitta je celota zavesti. Vključuje čutila, razum oz. intelekt in občutek oz. čutilo ega. Snov uma nima direktne povezave s čutili. Deluje s pomočjo treh dejavnosti, ki se imenujejo letargija (otopelost), strastna dejavnost in sočutna dejavnost. V sanskrtu se imenujejo posamično tamas, radžas in sattva.

Podzavest (odprta navzven) je povezana z drugimi (preko snovi in komunicira preko fotonov). Zavest obdaja filter, ki preprečuje komunikacijo iz smeri podzavesti, ampak omogoča pretok informacij v nasprotno smer (iz zavesti v podzavest). Podzavest je povezava (komunikacija) med zavestjo in vesoljem (univerzalno inteligenco).

Duša je bioelektrična upornost podzavesti v možganih. S telepatijo komuniciramo z dušo (soul) preko podzavesti.
Čutilni organi (manas) To je sposobnost, ki zaznava predmete čutov. Sprejema vtise (čutne izkušnje) in jih nese do razuma (intelekta) za razlikovanje in urejevanje. Pet čutil se nanaša na pet nižjih energijskih centrov (čaker), ki hranijo podatke celo iz prejšnjih življenj. Razum (buddhi) To je sposobnost, ki spoznava in ločuje z ustvarjanjem vrednosti-ocen in ima možnost, da razlikuje in interpetira pravilno ali nepravilno.

Razum je zavest zadaj za čutili, ki urejuje podatke čutil. Je dejavnik ocenjevanja, razlaga podatke. Ustvarjalec ega (ahamkara) Ustvarjalec ega prebiva v nižjem Merkurjevem centru. Ustvarjalec ega je sposobnost, ki pravi: “Jaz sem jaz. Jaz sem to, kar izkušam in kar interpetiram preko teh izkušenj .” Ego je tudi banka podatkov, ki interpretira posebne izkušnje v skladu s tem, kako si “jaz predstavlja sebe”.

Ego je nepravi jaz v odnosu do Duha (atman), ki je pravo Sebstvo. Duh je tisti, ki je resnični, vse ostalo je neresnično. Ego je neresničen s stališča, da so zaznave prehodne, da se vedno spreminjajo.

Če čute izolirate, čutilni podatki izginejo; ostanejo le spomini (pa še ti se s časom spreminjajo). Na drugi strani pa je Duh nespremenljiv. Ego je umeten ali prehoden, kajti način, kako se vidite, je odvisen od izkušenj čutov in presoje vašega razuma. Ego je enostavno kombinacija podatkov čutov in ocen teh podatkov. Pomemben dejavnik glede ega je, da ego ni negativen in da ga ni treba uničiti ali kaznovati. Je nujna evolucijska stopnja v našem celotnem razvoju.

Problem z ego zavestjo je naslednji: ker ego verjame, da je končna resničnost, se proces ega ustavi in se več ne ne razvija v svoji evoluciji. Tehnični izraz za ta proces je nevednost oz. omejenost. Nevednost oz. omejenost je tudi vzrok vsega trpljenja.

Vplivanje z mislijo na daljajo: Telepatija je sposobnost komuniciranja misli z mislijo (sporočanje in sprejemanje misli brez fizičnega kontakta). Podzavest sprejema sporočila in jih sporoča zavesti (umu / mind). Običajno komunikacija med podzavestjo in zavestjo poteka preko intuicije. Pri telepatiji gre v bistvu za komunikacijo podzavesti s podzavestjo (komunikacija na nivoju podzavesti).

Telekineza je:
sposobnost premikanja (upravljanja) predmetov z močjo misli, brez fizičnega kontakta. Energijo za premakniti (upravljati) predmet ustvari podzavest. Z usmerjanjem pozornosti preklopimo na podzavestno zaznavanje. Običajno s telekinezo lahko spreminjamo predvsem elektromagnetno polje.

Možgani so orodje (bio – hardware) katerega uporablja um.

KAKO JOGA POVEŽE TRI DEJAVNIKE SNOVI UMA

Sončni in Lunin center sta izraza duše posameznika in njegovih celotnih možnosti. Hrbtenico lahko smatramo kot mini vesolje. Dvigajoči in padajoči energiji (prana in apana), ki tečeta po zunanjem površju čaker, sta v zvezi z različnimi stanji zavesti. Z izvajanjem joge očistite ta dva energijska kanala (nadija) in odprete pot zožitvam v središču hrbtenice. To vam bo omogočilo dvigniti tokove do lotosa s tisoč lističi. Lotos s tisoč lističi je simbol polne in celotne realizacije pravega Sebstva (atmana). Tukaj v tem stanju zavesti se nahajajo prava sreča, ljubezen, blaženost in modrost.

Vendar pa v sledenju tega evolucijskega cilja človeštvo naleti na dve glavni oviri. Ti sta karma in njegova lastna narava (spominske sledi).
Prvi problem je manifestacija karme iz preteklosti. Pri tem ni razlike, če je karma izpred treh dni ali pa treh preteklih življenj. Z osmimi postopki joge lahko prebijete to skladišče karme, ki je v energijskih centrih vaše hrbtenice in okoli njih. Ko se ta karma uravnoteži, zapustite ta področja in se pomikate skozi središčni kanal, tako da v trenutku osvobodite snov uma preteklih karmičnih čustvenosti in iluzij. Življenje vidite takšno kot je, ne pa takšno, kot ste ga doživljali. Ko ga enkrat ugledate, postane nov, močan in pozitiven spomin za nadaljnji duhovni razvoj.

Kje je potem posameznikova karma?

Karma obstaja kot karma s semenom (vasanas) v semenskem mešičku srca kavzalnega telesa. Vasanas (v se izgovarja w) ni dejanska karma, temveč seme karme, ki čaka pravi trenutek, da vzkali. V pravem trenutku kavzalno telo sprosti iz svojega srca te karme s semeni, ki zdaj tečejo dol od Merkurjevega do Saturnovega centra in nazaj gor do centra Sonca.

Potem, ko zapustijo kavzalno telo, krožijo semena v astralnem telesu, kjer se ujamejo v mreže različnih astralnih čaker. Tukaj se pomešajo s silami vaše duhovne narave, kot tudi z željami te čakre, in postanejo sila, s katero se je treba ukvarjati tukaj v tem življenju, v tem času. Dihanje s svojimi vdihi in izdihi ustvari vlažnost in toploto, ki povzročita kaljenje teh semen in njihovo rast v astralnem telesu. Potem krožijo in padejo do fizičnega telesa ter tu ustvarijo fizične karmične pogoje.
S prakticiranjem umika čutov jogi umakne čitto od čutov. Na ta način obvladuje svojo usodo, s tem, da potegne energijo iz svoje karme! Z dihanjem skozi središčni kanal sušumne, prej kot skozi Sončni in Lunin kanal (pingala in ida), se ustvari toplota, ki spraži ali zažge karmično seme. Tako semena ne morejo vzkliti. Čeprav se karmična semena še kar spuščajo v astralno telo skozi pore v membranah semenskih mešičkov v srcu kavzalnega telesa, in čeprav se še kar naprej ujemajo v mreže astralnih čaker in se spuščajo do fizičnega telesa, pa zato, ker so bila sežgana, nikoli ne vzkalijo.

Sprašujete se, ali lahko toplota iz Sončnega kanala sežge karmična semena. Ne more, ker je ta toplota na površini ali na periferiji kompleksa um/telo in zato nima direktnega stika s karmičnim semenom. Prav tako tudi ni toplota iz Sončnega centra dovolj močna, da bi karmično seme sežgala.

Druga ovira pri doseganju višjega cilja samouresničitve človeka je njegova narava, bolje znana kot njegov celotni spomin. Spomin na preteklost nas ovira, da bi šli kam drugam kot le vedno v preteklost. Povprečno človeško bitje se zaradi svoje lastne narave popolnoma izgubi v nižjih segmentih hrbtenice, posebno na Saturnovem, Jupitrovem in Marsovem nivoju zavesti. Izgubi se pri svojem iskanju končne resničnosti, kot jo zazna preko čutov. To počne s takšno intenzivnostjo, da misli, da je to, kar občuti. Na primer, če se človek dolgo počuti nesrečnega, potem začne verjeti, da je beda on sam.

Če pa človek izkusi srečo, reče: “Srečen sem”, potem verjame, da je on sam sreča.

Nadalje, ko občutite zadovoljstvo, zakaj to ne more trajati? Odgovor leži v dejstvu, da sta zadovoljstvo in trpljenje kovanec z dvema stranema. Sta neločljiva. Neizogibno sledi zadovoljstvo trpljenju in trpljenje zadovoljstvu. Jogi se skuša izogniti temu principu zadovoljstvo/trpljenje tako, da se odtegne sporočilom čutov, tako da izloči sporočila čutov od snovi uma. To mu omogoči, da dvigne življenjski tok od nižjih čaker v višje čakre.

Pojma o zadovoljstvu in trpljenju sta direktno povezana s pojmoma o odporu in privlačnosti. Čustva skrajne nenaklonjenosti in skrajne privlačnosti so sovražniki mirnega uma, ki je potreben, da se doseže sposobnost, obrniti se navznoter in doseči zavest o višjem Jazu, z namenom, da se doseže globino modrosti. Zato se poskušajte v vašem vsakdanjem življenju in pri jogijskih vajah odvezati od močne čustvenosti, ki slabi vaš razum in potemtakem moč razsodnosti. Ta odvezanost vam omogoča, da dosežete način življenja, ki je bolj moder kot če bi vse presojali s čustvi.

Često skrajno sovraštvo ali privlačnost nista zavestna. Oseba se ne zaveda vedno strahovitih nagnjenj uma, ki jo vodijo in se mešajo v logične vzorce.

Začeti morate s tem, da se odvežete od grobih in bolj otipljivih predmetov, napredujete pa tako, da se odvežete tudi od notranjih in subtilnejših predmetov. Tako se lahko obrnete navznoter in navzgor in dosežete cilj življenja. Ko se odvezujete od stvari, ne smete biti preveč razburjeni, ko naletite na nezaželene stvari.

Enako pa je pomembno, da ne postanete preveč vzhičeni, ko izkusite prijetne stvari.

Bhagavad Gita poudarja: “Vsakdo deluje v skladu z svojo lastno naravo, proti kateri se ne moremo nikoli uspešno upirati.” V naravi jezika je, da stvari okuša. Ni pomembno, ali je človek, ki z njim okuša, menih ali hišni gospodar, kajti sladko ima vedno okus sladkega. Jezik ne more ravnati proti lastni naravi.

Zato ni cilj joge, spremeniti čutila, temveč jih transcendirati (preseči).

Zakaj naj bi se človek tako trudil nadzorovati čutila?

Zato, ker leži globoko v čutilih moč privlačnosti in odbojnosti. Nenehno čaka, plane na dan in se manifestira.Všečni predmeti nas privlačijo, zoprni pa nas odbijajo. Odbojnost nam povzroča trpljenje. Čeprav nam privlačnost daje trenutno zadovoljstvo, povzroča zaskrbljenost in strah, da bomo to zgubili. Tako že spet trpimo.

Ko se um zadržuje na fizičnem predmetu, se pojavi občutek privlačnosti. Ta temeljna čustva imajo korenine v čustvu posedovanja. Privlačnost povzroči posedovanje. Posedovalnost je vzrok človeškega trpljenja, ker uničuje moč intelekta za razsodnost.

Bolj ko imate pod nadzorom čutila, manj verjetno boste izgubili moč razsodnosti.