Nagovor mladoporočencema (sinu)

Te dni, na soboto, svoj zakon sta sklenila –
da cilj njegov bo sreča, sta se odločila.
Sin, čeprav se ženiš, te nismo izgubili –
z vajino poroko še hčerko smo dobili!

Vse sorodstvo zbrano modrost vama pošilja,
da je pot pogosto pomembnejša od cilja!
V čestitki zbrali smo nasvete in modrosti,
ker v zakonu mladem teh nikdar ni zadosti:

Kadar s prizadevanjem dom srečen narediš,
takrat v tem domu srečen se vsakič prebudiš!
Tudi, če zakonca vedno se ne strinjata,
ni rečeno, da zato kaj manj se ljubita!

Kdor želi imeti lep odnos do partnerja,
v skladu s tem namenom vsakodnevno naj ravna!
Bolje je, da partnerja v dolžnosti vključuješ,
kot pa da lenobo mu ves čas dokazuješ!

Po intimnosti v zakonu se takoj spozna,
kakšni drugi so odnosi med zakoncema!
Kadar se en partner bo navadam slabim vdal,
k jezi, k prepirljivosti bo drugega izzval!

Prav hitro zakon v slepo ulico zaide,
če do pogovora v njem redkokdaj še pride!
Kdor vara partnerja, naj dobro se zaveda,
da zveza bo postala kmalu le še beda!

Kadar v skupnosti en partner vse ima le prav,
drugi ni zadosti dober in ni umsko zdrav!
Soprog, ki bo resnično ljubil svojo ženo,
celotno ves čas ljubil bo podobo njeno!

V zakonu često bolje je prijazen biti,
kakor pa le kruto resnico govoriti!
Resnična ljubezen pokaže se z dajanjem,
lažna ljubezen pa izraža se z jemanjem!

Tisti, ki zakonca le žali, ne spoštuje,
ki iz hib, slabosti njegovih se norčuje,
naj sem in tja postavi se pred ogledalo –
mu bo v odsevu le popolnost pokazalo?!

Bogastvo največje, ki otroku ga damo,
je, če ga v otroštvu vzgojiti dobro znamo!
Pri starših naj otrok le ljubezni se uči,
ne, kako se treba je ves čas prepirati!

Otrok naj vse navade roditeljev spozna,
naj z njuno pomočjo se po njih ves čas ravna!
Če vedno podrejeno vse bo le otroku,
se zakonska barka kdaj znašla bo na boku!

Kamorkoli vaju že zanese skupna pot,
naj vaju sreča, zdravje, mir spremljajo povsod!
Ker le prijateljstvo zakonu temelje krepi,
skupaj ga razvijajta vse dneve in noči!

Delite