MOJA RESNIČNA ZGODBA

Čudež življenja sem doživela v trenutku, ko sem se bala, da bo minilo

Zato živite. Živite preproste trenutke, za katere ste še danes menili, da so dolgočasni ali jih sploh niste opazili…

Moja izkušnja je bil velik strah, ko se je zdravje obrnilo v tisto smer, ko je nastal kritični trenutek in sama nisem vedela, kaj se dogaja. Kje se bo končalo. Kaj bo z menoj. Ko z ničemer nisem mogla vplivati na spremembo in težavo, ki je nastopila nenapovedano, zagotovo pa v času, ko bi jo najmanj želela. Vse je bilo odvisno od sile nad menoj. Od neke večje sreče ali pa samo od moje močne notranje življenjske energije.

Ko sem odhajala od doma, je bila moja želja samo ena. Vrniti se. Vrniti se in dalje negovati in živeti življenje. Pobožati te stvari, ki so moj dom. Videti jih z odprtimi očmi, čutiti jih z vsemi čutili. Moje ljubke živali, samo še enkrat jih ljubkovati in jim povedati, kako drage so mi.

Soočala sem se s strahom, da se zame življenje končuje in takrat sem se najbolj zavedala, kaj življenje je. Ne rečem, da prej nisem živela in imela rada svojih dni. Vendar navkljub vsemu, sem šele takrat spoznala najglobljo vrednoto, kot je jutranje odpiranje oči, ko vstaneš. In prvi jutranji vdih, ki napolni moja pljuča.

Čudeži življenja so v rutinah, ki smo jih nehali videti

Ko počneš tiste vsakodnevne rutine, ki nam včasih ne pomenijo nič. Ko hitiš v službo, slabe volje, brez energije. Ko si nase jezen bolj, kot na ves svet.

Danes vem, kako srečna sem, da sem tukaj, da občudujem naravo, svoj dom, svoje ljubljene. Da živim in opazujem. Da sanjam, pišem, ustvarjam. Vsaka malenkost me navdihuje. Rutine so izginile, prisotna sem vsak hip, na polno, v svojem življenju.

(nekaj besed iz moje resnične zgodbe in težave, s katero se srečujem)

Nastja Klevže

Hvala, da si tukaj 🤍 Če te je zgodba dotaknila, jo deli naprej.