Bolezen. Neozdravljiva. Težka..
Kaj predrami v nas, ko izvemo za diagnozo?
Za našo lastno, za diagnozo svojcev, prijateljev in znancev?
Strah, krik, jezo, bolečino, jok , obup, ponižnost ….??
Sprva. Samo sprva.
V mojem primeru je bila moja diagnoza celo olajšanje.
To vem jaz in moji najbližji.
Sedaj vsaj! vem, da živim s cistično fibrozo
in da sem deležna najboljšega zdravljenja.
Z mojo pozitivčico bi rada navdihnila vse,
ki vam bolezen jemlje veliko energije,
vam onemogoča vsakdanjega veselja
in od vas zahteva vzdržjivost.
Na nobeni poti niste sami,
rada vas imam,
Nastja
Komentarji