Kadar sanjamo o otroku, je to vedno prispodoba, da v nas raste nekaj novega. To je nepopačena in prvobitna podoba, ki si jo je o nas zamislil Bog. Včasih sanjamo, da držimo v rokah ranjenega otroka ali da nam otrok pade iz rok. Ali pa, da pozabimo nanj in ga pustimo nekje samega. Sanje nas hočejo opozoriti, naj skrbneje in bolj zavestno ravnamo z otrokom v sebi. Zaslutimo, kdo smo. Vendar pa kljub temu spet zapademo v stare vloge in vzorce. Prizadenemo otroka v sebi.
Otrok v sanjah je tudi simbol novega začetka.
Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun
Komentarji