Ko se ljudje vdajo v usodo, si rečejo:” Brezupno in nemogoče je karkoli spremeniti. Ostala bom, kakršna sem. Zdaj vsaj vem, kako naj prenašam to bolečino. Ne morem jo, vendar sem se sedaj navdila nanjo in upam, da ne bo še huje!”
Kdor se na tak način navadi na jezo,
spominja na človeka, ki sedi v kotu,
okoli vratu pa nosi tablico”Bedak”.
Nekaj se zgodi in vi se razjezite.
Zgodi se nekaj drugega in vi se ponovno razjezite.
Zopet se nekaj zgodi in že spet se razjezite.
Toda nikoli ne greste dlje, kot bi se razjezili.
Kakšno korist imate od tega?
Neumno se je vedno znova le jezit.
Izguba časa.
Življenja nočete videti v novi in drugačni luči.
Vprašajte se, kako ustvarjate tako situacijo, ki vas razjezi?
Katero vaše prepričanje ustvarja vse te strese?
Kaj pošiljate iz sebe, da v drugih povzroča potrebo po tem, da vas jezijo.
Zakaj ste prepričani, da boste dosegli to, kar si želite , le če se razjezite?
Karkoli pošljete iz sebe se vam vrne. Več jeze pošljete iz sebe,
več situacij, ki vas bodo jezile, se vam vrne.
Komentarji