Te dni je minilo že petdeset let,
kar, ženin, utrgal prežlahten si cvet.
Odkar sta pred Stvarnikom zakon sklenila,
ljubezen do zdaj vaju ni zapustila.
Moči vse v zakonu od sebe sta dala,
saj skupno življenje vse prej je kot šala.
Za svoje otroke lep dom sta zgradila,
ljubezen sta starševsko jim podarila.
Spoštljivo sta vedno drug z drugim ravnala,
drug drugemu toplo ljubezen dajala.
In vse, kar sta v svoje otroke vložila,
z ljubeznijo vnučkov nazaj sta dobila.
Zdaj v zvezo ponovno si sklenita roki,
da jo obnovita na zlati poroki!
Naj Bog vama pošlje na pot blagoslov,
za vedno naj z vama pečat bo njegov!
Komentarji