Veliko žensk je žrtev nasilja. Fizičnega ali verbalnega. Krog nasilja se stopnjuje, če iz njega ne izstopite.
Vsak dan spoznavam vse več žensk, ki so od svojih partnerjev bile deležna nasilja. Gre ali za fizično nasilje, v večji meri pa za verbalno nasilje. O nasilju govorimo takrat, ko partner povzroča izgrede s svojim dejanji ali z besednimi napadi.
Vse se začne z verbalnimi napadi. Vsaka žaljivka, vsako kričanje, kjer en partner kaže svojo moč nad drugim je že nasilje. Prepir, zdrav prepir in nasilje nimata prav ničesar skupnega. Kadar se partnerja spreta in sta v prepiru enakovredna, ne ponižujeta ali drugače mantretirata partnerja, govorimo o prepiru. Prepiri so neizogibni in še velikokrat dvignejo odnos. Med tem pa se pri nasilju šibkejši člen ne more braniti. Lahko gre za fizično nasilje ali verbalno. Alkoholizem je znan dejavnik, ki povečuje možnost nasilja. Vendar pa je v nasilnežu toliko te močne energije, da jo bo sprožil tudi v treznem stanju. Govorim o značaju človeka. Pripisala bi še pregovor: “Volk dlako menja, značaja pa ne!”
Nasilje, ki se sproži ponavadi nasilneža žene tako daleč, da med svojim besom tudi ne izbira žrtev. Poleg partnerja so žrtve nasilja še otroci, v nekaterih moških pa nasilje deluje tako daleč, da se spravijo tudi na hišne ljubljenčke. Torej ne izbirajo svojih žrtev, temveč bolj kot so prisotni šibki, bolj pogumni je nasilnež.
Veliko žensk mora s svojimi otroci zapustiti dom, ki bi naj bil varnost družine in iskati pomoč. Nekatere pri sorodnikih, prijateljih ali v varnih hišah. Nasilnež uživa v svojem vedenju, ki njegovemu nesamozavestnemu karakterju daje občutek moči.
Nasilje poteka za štirimi stenami. Vsaka posamezna ženska pa ve kako se bo odzvala. Pešiča močnih žensk bo že ob prvem izbruhu prepoznala nasilneža in ga bo zapustila. Druge bodo potrebovale dalj časa. Nekatere pa bodo prekrivala dejanja in z nasilnežem ostale. Za ženske, ki so odvisne od odnosa je značilno, da hitro oprostijo in pozabijo. Tako stisko doživljajo vedno znova. Zlahka jih prepoznamo, ker v vsaki krizi znova povedo kako trpijo. Druge se tolažijo:”Samo focen mi je dal!” Ali ni to dovolj????? Samo enkrat. Pa ni to preveč? Focen vam je dal nasilnež. Človek nasilnega značaja.
Druga stran v nasilnežu pa govori, kako je imel vzrok za svoje početje. Vedno najde izgovor s katerim opravičuje storjeno dejanje in se dela navzven lep. Tako nekaterim moškim celo uspe, da ženski dajo vedeti, kako je celo sama kriva za njegovo vedenje. Ja žal, nekaterim celo uspe. Seveda gre za zelo nizko samospoštovanje pri ženski. Odnos med njima se za kratek čas ponovno vzpostavi. Na zven so srečna družina. Ona lepa, on uspešni. Dokler neke noči pri njih spet ne zagrmi in padajo klofute ali grde, ponižujoče besede.
Ženske. Nobeden partner nima pravice, da na vas kriči. Vas zmerja. Vas zapostavlja. Vas ponižuje. Kaže svojo moč. Vas izkorišča. Ker to ni partner. To so ljudje s svojim značajem in poleg njih vas v življenju ne čaka nobena varnost in nobeno zaupanje.
Vaše življenje je veliko več vredno kakor poniževanje. Kadar ni za biti, je potrebno spakirati kovčke in iskati svoj mir. Mir je velika vrednota in nihče nima pravice, da bi vam ga kratil.
Nastja Klevže
Leave a Comment
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
4 COMMENTS
nastja
11 let ago AUTHORMarjetka lep pozdrav,
hvala za vašo osebno izpoved. Svetujem vam, da se pridružite skupini Ženske,ki preveč ljubijo na facebooku, kjer si ženske prav tako pomagamo. Dodajem link.
Vabljene tudi vse, ki si želite kakor koli spremeniti svoje življenje.
https://www.facebook.com/groups/112453852168219/
marjetka
11 let agoPozdravljena!
Zahvaljujem se za portal kjer lahko izpovem tudi jaz svoje nasilje ki ga doživljam 12 let s partnerjem alkoholikom.Ker nimam kam z dvema otrokoma sem primorana vztrajati in obupno si želim da se najde v kratkem ugodna rešitev-staršev nimam,plača je premala,najraje bi šla živet h kakšni ženski z otroci-delitev stroškov.Morda obstaja kje kakšna skupina za pomoč-rade volje bi izmenjala teme o enakih težavah.Sem iz Maribora-najlepša hvala že vnaprej za pomoč.
nastja
11 let ago AUTHORHvala za ta prispevek. Res ste občudovanja vredna ženska. Upam, da bo zgodba dosegla vsa ženska srca, ki so žrtve nasilja.
Nastja Klevže
reneja
11 let agoTudi jaz sem izkusila fizično in psihično nasilje kar pri dveh partnerjih. Prvi je bil prvi mož, ugleden človek, ki me je komaj osemnajstletno prepričal, da sva se poročila in imela otroke. Klofuta in številne težke besede so padle že takrat ko sem bila prvič noseča. Čeprav si je želel otroka, je govoril o splavu. Potem sem zanosila nepričakovano še enkrat in rodila hčerko. Nasilje pa se je samo stopnjevalo. Odšla sem na svoj dom, ker me je prišel iskat oče. Toda po nekaj dneh me je z jokom in obljubami spet pripeljal v pekel. Vse to sta doživljala oba otroka. Klofuta je padla, če je otroku lonček padel na tla. Ker smo živeli s taščo smo se odselili, pa je bilo življenje v svojem stanovanju le na videz boljše. Po 13 letih sva se sporazumno ločila. Potem sem se poročila z 10 let mlajšim moškim in imela še enega otroka. Dolgo je bilo v redu, čeprav brez težav ni šlo. Ko pa se je začel družiti z neko skupino med katerimi je bila tudi vdova, se je vedno slabše obnašal. Nekoč me je tako pretepel, da sem imela dva meseca plavo koleno. Policija je naredila zapisnik a so stvari pustili pri miru. Ko sva kupila hišo, je bil vedno večkrat odsoten in nervozen. Govorili so, da so ga videli v čudnem položaju s to žensko, a nisem verjela. Vedno bolj je vpil nad mene in otroka. Sodu je izbilo dno doživetje, ko je udaril tudi lastnega sina in ga zaprl pozimi na balkon. Povrhu je dejal, da ni njegov sin, čeprav je bil spočet iz resnične ljubezni. Vedno večkrat se je spravil tudi name in nekoč me je fizično še bolj napadel, da je posredoval sin. Takrat sem naredila prijavo na policjo in povabljen je bil na socialno službo. Seveda je takrat popolnoma znorel. Ker sem dobila priložnostno delo v drugem delu, sem se odselila. Nad sinom se je maščeval tako, da ga je skoraj zadavil. Sledila je prijava k sodniku za prekrške. Grozil mi je, da me bo privlekel v trugi nazaj. Blokirala sem telefonske klice.
Čez eno leto sem se ločila. On je že takrat odšel živet k domnevni prijateljici, s katero ni imel nič. Kmalu po ločitvi sem spoznal zlatega moža s katerim sva poročena tri leta. Marsikdo se je čudil, kako sem zmogla toliko poguma, da sem se dvakrat umaknila iz nasilja. Res je bilo zelo težko in tvegano. Ampak nihče ni mogel tega koraka storiti namesto mene. Ker sem delala v centru za samozdravljenje sem spoznala, da lahko srečaš pravo ljubezen šele takrat ko imaš rad sebe, ko odpustiš in greš dalje. Tudi moji otroci so bili zlasti s strani prvega moža v velikih težavah in nasilju. Nikoli ni prebolel, da sem ga zapustila. Sovraštvo je vcepil predvsem prvemu sinu, ki je zaradi tega hudo zbolel. Nisem ga smela videti in ne on mene. Hčerka vidi stvari drugače, ampak še vednoje pod njegovo streho in zmeraj težje prenaša njegovo nasilje. Večkrat je že ukrepala, ampak nima nobene realne možnosti,da bi se osamosvojila. Molče trpi za štirimi stenami, kdaj me pokliče in mi reče, da me občuduje, ker sem to zmogla. Oče po skoraj tridesetih letih še vedno sovraži mene in vse okoli sebe. Najhujše posledice pa nosi sam, saj je vedno bolj bolan. Vsem ženam, ki trpijo nasilje priporočam,da se čim prej umaknejo v varno hišo ali odselijo. Še vedno je veliko tveganje, da se nasilje ne bo končalo, a počasi se bodo otresle strahu in postale močne. Takrat bo prišla tudi prava ljubezen. Pogumno in imejte se rade, predvsem pa poskrbite za otroke. Več o mojem življenju si lahko preberete v avtobiografiji na spletni strani http://www.reneja.si