misli o naravi

Misli o naravi – narava je zame najboljše zdravilo. Zato rada opazujem vse, kar se dogaja v naravi. Misli o naravi – so misli, ki so za tiste dni, ko je ves navdih skrit v cvetovih in drevesnih krošnjah. Visokih trevah in soncu, ki se spušča na travnike.

Najlepši dan je dan,
ko cvetijo rože.
Vseh barv.
Nežnih vonjav.
Zasluženih pogledov.

Čudoviti cvetovi stvarsta.

Nastja

Z namenom,
da je nam nekaj lepo,
je narava dala čudovito paleto
občudovanja vrednih lepot.
Za nekare so gore,
za druge gozdovi in morja.

Zame so najlepše rože.

Nastja

Čakala sem pomlad.
Ko narava zacveti.
Ko drevesa naravo obdarijo s svojimi krošnjami.

Čakala sem pomlad,
ker sem spet dihala,
kot vsa drevesa z najlepšimi krošnjami.

Nastja

Moja pljuča
so kot drevesa v različnih letnih časih.

Zato je pomlad moj najlepši čas. Tako kot zacvetijo
krošnje,
tako se moja pljuča
razširijo in napolnijo s svežino.

Nastja

Edina energija,
ki lahko deluje v hipu,
je energija v naravi.

Zato se redno polnim
z vsemi temi čudovitimi energijami,
ki me vedno znova okrepijo, spremenijo,
prerodijo.

Nastja

V naravi ni zamere, ni žalostnih čustev,
ni posmehljivih pogledov.

Narava je edina,
ki te pozdravi z nasmehom,
ti se iskreno klanja
in te te osreči s tem,
da samo je.

Nastja

Samo en cvet in že se spremeni ves moj svet.

Samo en cvet,
ki nežno zadrhti,

v mojem srcu
vso ljubezen prebudi.

Nastja

Rože so čudežne, saj me vedno osrečijo.

Dovolj so, da jih občudujem.
Enako lepe so tiste,
ki rastejo na travniku kot tiste,
ki so na domačem vrtu.

Nastja

Tudi v moji diagnozi je skrit cvet. Vrtnica.

Rdeča vrtnica je simbol bolnikov s cistično fibrozo.
In kako neverjetna je njuna podobnost.

Bolnik s cf se razcveti
v najlepši cvet,
ravno zaradi trnja,
ki ga povzroča bolezen.

Nastja

Če bi lahko na vrtu posadila samo eno vrsto rož,

potem bi bile to spominčice.

Spominčice, ki me tako živo spominjajo na naju.

Na najino mladost in skrito ljubezen skozi te cvetove.

Nastja

Vonj te rože, cvet te rože …
V njem
Omi, veš,
spi zdaj spomin nate.

Nastja

Narava brez živali,
brez petja ptic,

brez divjih rož in kopriv bi bila nepopolna,

kot je nepopoln človek,
ki ne ljubi.

Nastja


Narava je
ogledalo
tvojega značaja.

Nastja

Raje, kot imam naravo,
raje se imam.

Bolj, kot cenim naravo,
bolj se cenim.

Nastja

Narave je tako popolna, ker sprejema, ne odganja.

Nekatere divje rože
in strupene rastline šele dajo pridih drugim čudovitim cvetovom.

Nekatere divje živali šele ovekovečijo petje drobnih ptic.

In šele človek, ki trpi,
postane popoln.

Nastja

Vedno si posadim tri vrste rož.

Eno vrsto, ko imam slabe čase –
da čim prej minejo.

Drugo – za dobre čase,
da uživam v njih.

in tretjo za “ZDAJ”,
da me cvetovi spominjajo, da je življenje najlepše darilo.

Nastja

Tiste rože na vrtu,
rože moje ome,
so tukaj, da me
tolažijo, opogumljajo,
da me vodijo.
In vsako leto
ne vrtu mojem
lepše zacvetijo nežne rože
moje ome.

Nastja

Position

Nihče ne ve,
ampak v teh barvnih cvetovih
skrita spi ljubezen moja.

In ko prva v letu zacveti,
vem, da me bo še dolgo grela.
Tvoja roža.

Nastja

Position

Tisoč belih marjetk
v travnikih žari,
kdor jih pohodi
nikoli njihove lepote
ne opazi.

Nastja

Srce brez rože.
Kakšno si?
Kaj vidiš?
Kaj ljubiš?

Nastja