Za začetek lahko vsako srečo ali vsako trpljenje razdelimo v dve glavni kategoriji: umsko in fizično. Na večino od nas ima večji vpliv um. Če nismo resno bolni ali prikrajšani za osnovne človeške potrebe, je naše fizično stanje drugotnega pomena za naše življenje. Če je telo zadovoljno, ga praktično ne opazimo. Um pa zazna vsak dogodek, naj bo še tako majhen.
Zaradi tega bi se morali iskreno truditi, da dosežemo duševni mir.
Iz svojih, čeprav omejenih, izkušenj sem spoznal, da lahko dosežemo največji notranji mir, če razvijamo ljubezen in sočutje. Bolj ko skrbimo za srečo drugih, močnejši postaja občutek naše lastne dobrobiti.
Če do drugih gojimo iskrena in topla čustva, se um spontano umiri. To nam pomaga, da se znebimo strahov in negotovosti, in nam da moč, da se spoprimemo z vsemi težavami, ki jih lahko srečamo v življenju. Umirjen um je temelj uspeha v življenju.
Dokler živimo v tem svetu, se neizogibno srečujemo s problemi. Če v takih trenutkih izgubimo ves pogum in upanje, s tem zmanjšamo svojo sposobnost, da bi se soočili s težavami. Po drugi strani pa se lahko spomnimo, da trpljenje doživlja prav vsak in ne samo mi.
Ta najbolj realističen pogled bo utrdil našo odločenost in sposobnost, da presežemo težave. In res, s takim pristopom nam vsaka nova ovira pomeni novo, dragoceno priložnost, da izboljšamo svoj um.
Tako se lahko postopoma trudimo, da postanemo bolj sočutni. To pomeni, da razvijamo občutek za trpljenje drugih in hkrati pripravljenost, da jim pomagamo odstraniti njihovo bolečino. Posledično se bo povečala vedrost našega uma in naša notranja moč.
Komentarji