Rad bi te zaprosil, kolikor najbolj morem
– bodi potrpežljiv do vsega,
kar obstaja nerazvozlano v tvojem srcu,
in poskusi vzljubiti vprašanja sama,
kot zaprte sobe in kot knjige, ki so napisane v nekem zelo tujem jeziku.
Ena izmed najbolj žalostnih stvari, ki jih vem o človekovi naravi,
je ta, da vsi skušamo odlagati življenje.
Vsi sanjamo o nekem čarobnem
nasadu vrtnic onkraj obzorja –
namesto da bi uživali ob pogledu na vrtnice,
ki danes cvetijo prednašim oknom.
Nikoli ne obljubljaj tistega, za kar že v naprej veš, da ne boš izpolnil.
Ni večje krutosti do človeka, pa naj gre za otroka ali odraslega,
kot je dejstvo, da ga pustiš na cedilu potem,
ko je zaradi tvoje obljube z upanjem zrl vate.
Prijatelji so kakor baloni; če jih spustiš, jih morda nikoli več ne ujameš.
Včasih smo toliko okupirani z lastnimi življenji ali pa problemi, da niti ne občutimo, da smo jim dovolili, da odletijo.
Včasih sploh ne dojamemo, kaj je pravo prijateljstvo, dokler ni prepozno.
Tega ne bom dovolila. Zato trkam na tvoje srce, da te nebi nikoli izgubila.
Ne išči odgovorov, ki ti ne morejo biti dani, ker jih ne bi bil sposoben živeti.
Smisel je v tem, da živiš vse.
Živi vprašanja v tem trenutku.
Morda ti bo potem nekoč, ne da bi opazil, kakšen oddaljen dan prinesel odgovor.
Rainer Maria Rilke
Človekov značaj se odkriva s tem, kar ceni. Človek si postavlja lastno ceno s tistim, kar govori drugim. Zato človeka vedno ocenjujemo po njegovih merilih, po tistem, kar ceni sam. Strožjega izpita si ni mogoče predstavljati. Razkriva dušo.
Hugh Black
… Kolikor daleč zmorem, želim oditi, in veselje v svoji duši želim dobiti.
Meje, ki zanje vem, brž spremeniti rast uma in duha v sebi občutiti.
Želim oditi, obstajati, biti in slišati
resnice svoje biti.
Ljubi celotno božjo stvaritev, vso in vsako zrnce peska v njej. Ljubi vsak list in vsak žarek božje svetlobe. Ljubi živali, ljubi rastline, ljubi vse.
Če ljubiš vse, se ti razkrijejo njihove skrivnosti. Ko se ti razkrijejo, jih vsak dan vse bolj razumevaš. Na koncu boš ljubil ves svet z vseobsežno ljubeznijo.
Fedor M. Dostojevski
Skrivnostnost
Talib je rekel:
»Ljudje, ki ne vedo nič ali vedo zelo malo in bi morali študirati, namesto da učijo, se radi ovijajo v meglo skrivnostnosti. Spodbujajo govorice o sebi in se pretvarjajo, da počnejo stvari iz skrivnih razlogov. Zmeraj se trudijo, da bi povečali občutek skrivnostnosti.
Toda to je skrivnost zaradi skrivnosti, ne pa zunanja manifestacija vednosti.
Ljudje, ki resnično poznajo notranje skrivnosti, so po videzu in obnašanju povsem običajni.
Tisti, ki se ovijajo v meglo skrivnostnosti, so kot pajčevina: ujamejo muhe. Ali ste, tako kot muha, tudi vi pajkovo kosilo?«
Vse, kar predstavlja mnenja o rečeh, je last posameznika, in še predobro se zavedamo, da prepričanje ni odvisno od sprevidevnosti, marveč od volje, in da nihče ne dojame nič razen tistega, kar mu je po meri in kar je spričo tega voljan priznati. V vedenju (poznanju) in v delovanju odloča o vsem predsodek, predsodek pa je, kot dobro pove že njegovo poimenovanje, sodba, ki je sprejeta pred raziskovanjem. Je pritrjevanje tistemu ali zanikovanje tistega, kar ustreza ali oporeka naši naravi; je vesel gon našega živega bivanja tako po resničnem kot tudi po zmotnem, po vsem, s čimer smo po svojem občutku v sozvočju.
Komentarji