Ljubezen vskali kakor cvetje iz semena

Ljubezen vskali kakor cvetje iz semena

• Ljubezen je vedno neke vrste izziv, zato ker od nas zahteva, da se znebimo starih postovetenj, ki so nam služile kot zaščitni obroč. Če hočemo ljubiti in biti ljubljeni, mora naš neprevi jaz umreti.

• Tako kot sončni žarki, ki zganejo seme v lupini, prodira tudi žareča energija ljubezni skozi masko nepravega jaza in prikliče v ospredje bogastva, ki se skrivajo globoko v nas. Njena toplota prebudi v nas življenje in zaradi nje se hoečmo odpreti, roditi, rasti in seči po svetlobi. Ljubezen hoče, da prodremo iz svoje lupine in da odvržemo lupino osebnosti, ki obdaja zasnovo za to, kar lahko postanemo.

• Lupina mora ščititi nežno življenje v semenu, dokler ne nastopijo pravi časi in pogoji, da seme vzkali.
  Zgradba naše osebnosti ima podobno vlogo. Daje nam navidezno varnost, ki je nekakšen nadomestek za izgubo našega višjega bivanja. Toda, ko nas začnejo božati topli žarki ljubezni in nas zbudijo, postane lupina jaza ovira, ki preprečuje tast. Ko v nas začne kaliti življenje, vse težje prenašamo zaprtost.
  Nuja po tem, da bi prodrli iz svoje temne lupine, pa hkrati prebudi demone, glasove našega strahu, ki nam prigovarjajo, naj raje ostanemo na varnem za zidovi. Toda ko nam ljubezen pokaže pot iz ječe, nas tudi opogumi, da se spopademo z demoni, našimi ječarji.