V življenju se občasno pojavijo velike skrbi in posledično  se rodi v glavi, na tisoče vprašanj in niti en močni odgovor. Vprašaji pa se kar množijo, kot kakšne matematične potence. Vprašaji se pojavljajo tudi občasno, ko zares sploh nimamo velikih težav. In jih mimogrede ustvarijo.

Če se pustimo ujeti v krog vprašajev in nerešenih trditev pa se tega niti ne zavedamo, smo v bistvu najbolj podobni mački, ki v krogu lovi svoj rep. In to počnemo v nedogled. Lahko traja celo nekaj dni, nekaj mesecev. Vztrajni ljudje živijo s svojimi vprašanji tudi leto ali več.

KOLIKO ENERGIJE NAM VZAMEJO VPRAŠAJI?
Ogromno. Veliko. Preveč.

Umetnost življenja je, da rwšujwmo težave. Vendar za vsako težavo ne obstaja rešitev in je vsa umetnost v našem pogledu na težavo. Zato vsak po svoje iščemo odgovore in rešitve. Vendar večkrat ne uspešno.

Če se težav zavedamo, jih lahko odpravimo. Kadar se mi pojavijo kakšni dvomi, se vedno najprej ustavim. Poiščem vsaj dva odgovora.  Prvi in drugi. Eden mi kaže boljšo stran, ta drugi pa vleče na svojo negativno stran. Ko tako ozavestimo vprašanje, se že v samem postopku njegova teža izgubi. Zato lažje delujem in se osredotočam na pozitivni izid. Ko razmišljam odprto, imam več možnosti izbrati pozitivni odgovor.

In v čem je čarovnija pozitivnih odgovorov?
Že sama pozitivna misel me močno navdihuje. Vedno mi pokaže neko točko, kamor se osredotočim. Do koder bom zmogla. Počasi, če nebom uspela takoj.
Medtem negativni odgovori samo stopnjujejo strah in občutek nemoči. Samo razmišljanje v pozitivno smer ima moč, da zmaga.

Če se ljudje nekaj časa uspešno osredotočamo k pozitivnim smerem, nam um s časoma že sam narekuje in se navadi ustvarjati pozitivnost. S tem se poveča naše zadovoljstvo. Ko smo zadovoljni, smo bolj srečni in tudi bolj zdravi.

Zato vedno na vprašanje najdimo vsaj en pozitivni odgovor, da bomo zmogli.

Nastja Klevže