Ko te prosim, da me poslušaj,
ti pa me napadeš z nasveti,
nisi uslišal moje prošnje.
Ko te prosim, da me poslušaj,
ti pa mi začneš pojasnjevati,
zakaj naj se ne bi počutil kot se,
gaziš po mojih občutkih.
Ko te prosim, da me poslušaj,
ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
da bi rešil mojo težavo,
se mi izneveriš,
pa naj zveni še tako čudno.
Poslušaj! Prosim te le, da me poslušaš.
Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
da ne bi odšel srečnejši in boljši.
Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
prijaznosti na obrazu, prijaznosti v očeh,
prijaznosti v nasmehu.
MATI TEREZA
