BREZ DOTIKA 😷 film v kinu …

Film, ki govori o tem, da ljubezen ne izbira.❤️ “Nikoli ne veš, kje in kdaj se bo zgodila. In tudi, če misliš, da ni pravi čas, se zgodi.” Seveda, tista prava, ki ima začetek in se nikoli ne konča. Ne vem, kako bi se odločila, ali je to film o cistični fibrozi, 🌹 ali je to film o ljubezni. 💞Zagotovo pa je to film o globokem zavedanju življenja in težkih izkušnjah ljudi. Ljudi, ki živijo tukaj med nami.

 

Mi2 v kinu. Plan je bil drugačen, ampak Lan ni in ni odnehal. 

Brez dotika – film

# mi2 v kinu. Plan je bil drugačen, ampak Lan ni in ni odnehal. 🌹

“Ko te življenje sili narazen, je ljubezen le še močnejša.” – citat iz fima

 

Na začetku filma sem se vprašala, le kdo si bi želel takšno ljubezen. In kdo si bo ogledal ta film.  V veliko prizorih  je v filmu natančno prikazano, kako se bolniki s cf spopadajo s težavami, ki jih povzroča ta bolezen. Film je trajal dve uri in v njem celi dve uri spremljamo težave, ki jih imajo igralci bolnikov s cf – v filmu. Mi bolniki s cf imamo te težave v življenju; 24 ur in to vsak dan v letu brez izjeme. In še takrat, ko smo dobro, ko je naše stanje stabilno, te spremljajo milo rečeno simptomi bolezni.

Morda boste slišali ali opazili, ko igralka omeni, da je zaradi bolezni pogosto ostajala doma. To je značilno. Si predstavljate, kako je, ko načrtuješ počitnice, pa zadnji dan zboliš. Odpadejo.
Si povabljen na rojstni dan, tik pred njim zboliš. Odpade. Moj dragi nečak mi je ob svojem rojstnem dnevu rekel: “Nastja, glej, da ne boš spet bolna.” Oh, dragi Lan, ko bi lahko jaz odločala, kdaj zboleti, bi bil rojstni dan tisti, ki ga nikoli ne bi izpustila. … In še veliko stvari, ki jih izpustim ne bi nikoli izpustila.

Bolniki se navadimo živeti s temi težavami. Zato se tudi, kaj dosti ne pritožujemo. Navadimo se tudi boriti. Iskati rešitve. In si vedno, kaj novega omisliti.

Bolezen, kot je cf, zahteva boj. In pika. Če nisi vzoren, natančen in pogumen, te pokosi. Ob vsem tem še moraš biti pozitiven in upati. Upati na čudež. En čudež, več čudežev.

V filmu je glavna nit ljubezn. Se vprašate, kako je z njo v resničnem življenju bolnikov s cf? Ko srečaš človeka, ki te ima rad takšnega, kot si, si srečal in spoznal najboljšega človeka, kar jih lahko. Ljudje ob taki bolezni pokažejo svoj pravi obraz. Pravzaprav ne obraz, pokažejo srce, to kar premorejo dandanes le redki ljudje.

In to se zgodi v filmu. Ko vzljubiš človeka takšnega, kot je, ko si mu le opora in delaš v najvišje dobro – takrat ljubiš. Ljubiš brezpogojno.
Če sem se na začetku filma spraševala, kdo si sploh želi takšne ljubezni, sem se na koncu zamislila, kdo si je ne želi. Iskrene, čiste, močne …
Veliko je razmerji, kjer se pari prepirajo zaradi čisto ničvrednih stvari. Takšnih, ki dostikrat v življenju niso niti pomembne pa se razidejo in se leta prezirajo, sovražijo in obsojajo. Zato je pomembno, da to dragoceno življenje delimo s tistimi, ki nas ljubijo z vsem srcem. Ki nas ljubijo v naši nemoči, ki nas spoštujejo v našem obupu in nas bodrijo, da poskusimo vedno znova. 

 

 

Zadnja posodobitev 01/02/2024