Lev in psička – lepa zgodba o sočutju in priajteljstvu.
Tudi živali čutijo
V Londonu v živalskem vrtu so razkazovali divje živali; nekdo si je zaželel ogledati živalski vrt. Zaradi radovednosti je vzel psičko, ki se je pomotoma znašla v živalskem vrtu in jo vrgel v kletko z levom.
Psička je od strahu stisnila rep in se odmaknila v kot kletke. Lev se je približal k njej in jo povohal. Psička se je ulegla na hrbet, dvignila tačke in začela migati z repkom. Lev se jo je dotaknil s šapo in obrnil.
Psička se je vsedla in dvignila sprednjo tačko.
Lev si jo je z radovednostjo ogledoval.
Ko je skrbnik vrta prinesel levu meso za večerjo, je lev odgrizel kos in ostalo pustil za psičko. In zvečer je dopustil, da se je psička ulegla zraven in naslonila svojo glavo na njegovo veliko šapo.
Od takrat sta lev in psička živela v isti kletki; lev je delil z njo hrano in jo ponoči objemal s svojimi velikimi šapami, čez dan pa sta uživala v igri.
Na žalost psička je zbolela in umrla. Lev je nehal jesti, le vohal je psičko in se jo nežno dotikal s šapo.
Ko se ni in ni premaknila, je začel gristi ključavnice in tla, začel je rjoveti…
Oskrbnik je želel odnesti mrtvo psičko, ampak lev nobenega ni pustil blizu.
S šapami je objel mrtvo psičko in ležal zraven nje, doker ni od lakote umrl.
Tudi živali čutijo, mar ne.
Komentarji