Kdaj je pravi čas za ukrepanje in kdaj za to, da se človek ustavi, tega tudi najmodrejši ne ve.
Kdor se prepušča usodi, zre z istimi občutki na vnanji svet in lastni jaz. Kdor k zunanjemu svetu in k lastnemu jazu pristopa z različnimi občutki, ta še ni tako daleč, kot je tisti, ki stoji z zaprtimi očmi in zamašeni ušesi s hrbtom obrnjen proti skalni steni in z obrazom obrnjen k močvirnemu jarku, pa vendar ne pade vanj.
Zato pravijo: “Usoda pogojuje smrt in življenje, čas pogojuje siromaštvo in neuspeh. Tisti, ki negoduje nad prezgodaj prekinjenim življenjem, ne pozna usode.
Tisti, ki se pritožuje nad siromaštvom in neuspehom, ne pozna časa. Tisti, ki se ne boji smrti in se ne žalosti ob neuspehih, pozna usodo in se vda času.
Lie Zi
O praznini
Komentarji