Največ žensk nas zadene ravno tam,
kjer nas čustva polnijo z življensko energijo, s svetlo močjo in neizpetim hrepenjem ženskega pridiha – Ljubeznijo.
Vendar Zakaj?
Ali zato, ker smo nekomu dovolile zaupati svoje sanje in pričakovanja?
Morda smo ves čas narobe razumele svetopisemske izpovedi velikih ljubezni in spoštovanj?
Ali smo se premalo osredotočile vase in si dovolile postati cenjena oseba?
Ja, najbrž to zadnje.
Skozi mladost nas je malo kdo poučil,
da ljubezen ni jagodni sok posrkan skozi slamico hladnega kozarca,
temveč je ljubezen izobilje odnosa do sebe
in šele ko je ta dodobra izoblikovan, je možno ob sebi živeti z drugim človekom.
Komentarji