Zadnja leta veliko ljudi jezno kritizira, da je Božič prava evforija.
Še posebaj se te dneve poudarja kriza, izpostavljajo se različne družine.
Na eni strani tiste, ki nimajo denarja, da bi preživele vesele božične praznike,
na drugi strani pa se omenjajo statistitike in kritike
koliko denarja ljudje zapravljajo za darila in nepotrebno prehrano po trgovinah.
Zame je še vedno Božič družinski praznik
in ga že res srčno pričakujem.
Mene ne motijo kolone v trgovinah, ker pač ne zahajam v gneče. Moja darila so samo v mejah mojih zmožnostih.
Sama sem osebno najbolj vesela tistega darila, ki ga lahko uporabim takoj. Ne jutri niti kdaj kasneje.
To je, že tako vsi vedo – čokoladna bonboniera.
Tudi primerjanje praznovanja Božiča danes in nekoč; kar se tiče otrok in pričakovanj,
da bi današnji otroci bili zadovoljni z orehi, mandarino in z zgodbo iz starih časov,
se meni zdi popolnoma zgrešeno.
S temi stvarmi so bili zadovoljni otroci povojnih časov. To je čas, ki je minil in je pripadal drugim generacijam.
Ljudje se danes želimo razvijati. Otroci poznajo vse pravljice in vse zgodbe o živalih iz televizje, iz vrtca….
In tisti grozni stavek ” Včasih so za Božič posekali smrečico, zdaj pa ne vejo kaj bi svojemu otroku potisnili v rit.!”
Ta del zgodb o časih, ki jih že več davno ni, lahko razumem jaz odrasli človek,
ki poznam zgodovino in hkrati tudi razvoj tehnologije.
Sedem let staremu otroku se pa sanjalo ne bo,
kaj bi mu sploh radi s tem povedali.
Lepše je, če otrok ob Božiču sam pove pravljico ali pa zapoje pesmico.
Sicer pa tudi vsi vemo kako je dejstvo s pravljicami. Marsikaj v njih je zlagano;
volkovi, princi, princeske pa škrati pa dobre vile…. preprosto jih ni….
Tako je to v mojih očeh. Svet se vrti in gre naprej. In bo se še vrtel naprej.
In generacije bomo različno gledale in doživljele Božiče..
V teh dneh sem po vseh radijskih postajah in Tv odajah spremljala koliko denarne in druge pomoči je bilo namenjeno ljudem, ki so tega potrebni.
Tako da človeštvo še deluje. In verjamem, da vsak, ki ima možnost pomaga nekomu, če ve da so ljudje potrebni pomoči.
In nikoli bolj pomoč ne delujejo kakor ravno ob Božiču.
Določeni ljudje radi kritizirajo,
da premožnejši ljudje zapravljo veliko denarja, za draga darila.
Ljudje pogosto vidijo druge in se zanje bolj menijo kot zase.
Nihče pa se ne zaveda, da pogosto ravno tam, kjer je standar zelo velik,
ljudje ponavadi praznike preživljajo skregani, napeti, nezadovoljni, brez miru…
Tega pa ne vedo, ker se to pogosto ne vidi in je zavito v nek drug celofan.
Morda celo bolje, ker bi sledilo; ” Tem pa res privoščim!”.
Kakor koli zame je Božič najlepši praznik. Svojo vrednoto ima, ker ga preživim v družbi svoje družine.
Ker se nanj pripravljam z vsemi svojimi čuti in ga tudi čustveno izživim.
Moje besede imajo samo en namen,
naj Božič preživimo v harmoniji medsebojnih odnosov in druženj.
Vse ostalo pride in gre. Vtisi pa so življenje in moj Božič je res praznik,
ko vse delim z ljudmi, ki jih imam rada in prav nič me ne zajame praznična evforija.
Tako kot sem z veseljem za vse nas sestavljala pozitivčice,
tako bom z veseljem zavijala darila.
Dokler bom zmogla bom se veselila vsakega Božiča.
Ljudje lahko preživljamo Božič po svoji želji, materialno ali čustveno.
Mene ,vsaj mene, še vedno gane in mi je pomembno najbolj to,
da smo vsi prisotni ob smrečici.
Kdo ve kaj prinese naslednje leto,
kdo ve ali bomo še vsi?
Mir in ljubezen, to je to, kar vam želim.
Vse ostalo naj bo pa tako, kot boste sami naredili.
nastja klevze
Nastja
Komentarji