Kadar ljubimec išče, nikoli ne išče, ne da bi ga ljubljena iskala.
Ko je blisk ljubezni zadel to srce, vedi, da je ljubezen v onem srcu.
Ko v tvojem srcu raste ljubezn do boga, te bog nedvomno ljubi.
Noben zvok ploska ne pride od ene roke, brez druge roke.
…Božanska modrost je usoda in na njen ukaz se ljubimo.
Ta prvi ukaz pravi, da je vsak del sveta v paru s svojim drugom.
Za modrega je Nebo moški, Zemlja ženska:
zemlja goji, kar pade z neba.
Ko zemlja nima toplote jo pošlje nebo:;
ko izgubi svežino in vlago, ju Nebo obnovi.
Nebo gre po svojih obhodih, kot mož, ki kupuje za ženo;
in Zemlja je gospodinja: skrbi za rojstva in doji, kar rojeva.
Glej na Nebo in Zemljo, kot da sta obdarjena z razummom,
ker opravljata delo razumnih bitij.
Čemu silita skupaj kot ljubimca, če ne bi uživala drug v drugem?
Kako bi brez Zemlje cvetela roža in drevo?
Kaj bi ustvarila voda in toplota Neba?
Kot je bog dal željo moškemu in ženski zato, da bi se svet ohranil z njuno združirvijo,
tako je vzgojil v vsakem delu bivajočega željo po drugem delu.
Dan in Noč sta na zunaj sovražika;
vendar oba izpolnjujeta en namen,
ko vsa ljubi drugega, da bi opravila svoje skupno delo.
Brez Noči bi narava Človeka ne prejela dohodka
in Dan bi ne mogle ničear potrošiti.
Rumu – muslimanski pesnik in mistik
Komentarji