TIBETANSKA KNJIGA ŽIVLJENJA IN UMIRANJA ~ Nastja Klevže

TIBETANSKA KNJIGA ŽIVLJENJA IN UMIRANJA
(Sogyal Rinpoche)

V Tibetu sem, ko sem bil še otrok, slišal zgodbo o Kriši Gotami, mladi ženski, ki je imela to srečo, da je živela v Buddhovih dneh. Ko je bil njen prvorojenec star leto dni, je zbolel in umrl. Vsa strta od bolečine je Kriša Gotami tavala po ulicah, držeč njegovo drobno truplo v rokah, in vsakogar, ki ga je srečala, prosila za zdravilo, ki bi otroku vrnilo življenje. Nekateri se niso zmenili zanjo, drugi so se ji smejali, spet tretji so menili, da se ji je zmešalo, le neki modrec, ki ga je naposled srečala, ji je povedal, da je edini človek, ki lahko naredi takšen čudež, Buddha.

Šla je torej k Buddhi, položila otrokovo trupelce k njegovim nogam in mu povedala svojo zgodbo. Buddha jo je poslušal z neskončnim sočutjem. Nato ji je nežno rekel:

»Samo na en način se da odpraviti tvoje gorje. Pojdi dol v mesto in mi prinesi gorčično seme iz vsake hiše, v katero nikdar ni stopila smrt.«

Kriša Gotami je polna upanja odhitela v mesto. Ustavila se je pri prvi hiši, ki jo je videla, in rekla:

»Buddha mi je rekel, naj mu prinesem gorčično seme iz hiše, ki je nikdar ni obiskala smrt.«

»Ampak v tej hiši je umrlo že veliko ljudi,« so ji povedali domačini. Šla je torej k naslednji hiši.

»Oh, koliko jih je že umrlo v naši družini!« so odmahnili tamkajšnji prebivalci.

In nič drugače niso povedali v tretji in četrti hiši, in nazadnje, ko je obhodila prav vse hiše v mestu, je spoznala, da Buddhovega pogoja ne bo mogla izpolniti.

Odnesla je torej truplo svojega otroka na pokopališče, se še poslednjič poslovila od njega, nato pa se vrnila k Buddhi.

»Si mi prinesla gorčično zrno?« jo je vprašal.

»Ne,« je odvrnila. »Pač pa začenjam razumeti nauk, ki bi mi ga rad dal. Bolečina srca me je zaslepila, in mislila sem, da sem edina žrtev trpljenja, ki ga prinaša smrt.«

»In čemu si se vrnila?« jo je vprašal Buddha.

»Da bi te prosila, da me pouči o tem, kaj je smrt, kaj utegne biti za njo in onkraj nje in kaj v meni, če sploh kaj, ne bo nikoli umrlo.«

In Buddha jo je začel poučevati.

»Če bi rada spoznala resnico o življenju in smrti, nenehno razmišljaj o temle: En sam zakon je v vesolju, ki se nikdar ne spremeni: ta namreč, da se vse nenehno spreminja in da je vse minljivo. Smrt tvojega otroka ti je pomagala sprevideti, da je svet, v katerem živimo – sansara – morje neznosnega trpljenja. Samo ena pot, ena sama pot vodi iz začaranega sansarinega kroga rojstev in smrti – pot k osvoboditvi. Zdaj, ko te je bolečina pripravila za učenje in se ti je srce odprlo za resnico, ti bom to pot pokazal.«

Kriša Gotami je pokleknila k njegovim nogam in mu sledila do konca svojega življenja. In ko so se ji dnevi začeli iztekati, kje baje dosegla razsvetljenje.