~ O ČASU ~
Radi bi merili čas, to neizmerno in neizmerljivo.
Prilagodili bi radi svoje vedenje in celo usmerjali tok
svojega duha po urah in časih.
Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo
in opazovali njen tok.
Vendar brezčasno v vas se zaveda brezčasnosti
življenja in ve, da je danes samo spomin na včeraj
in da je jutri le sen današnjega dne.
In da to, kar poje in razmišlja v vas, še zdaj prebiva
v povojih prvega trenutka, ko so se zvezde razsule
v vesolje.
Kdo med vami ne čuti, da je moč njegove ljubezni
brezmejna?
In vendar, kdo ne čuti, da je ta ljubezen, naj bo še
tako brezmejna, ujeta v središču njegovega bitja in
se ne preliva iz ene ljubeče misli v drugo, iz enega
ljubečega dejanja v drugo ljubeče dejanje?
Mar ni čas takšen kot ljubezen, nedeljiv in negiben?
Toda če že morate v svojih mislih meriti čas
z dobami, naj vsaka doba zajame vse druge dobe,
naj danes objame preteklost s spominom in
bodočnost s hrepenenjem.
Komentarji