Mlada ženska je sedela na zofi nekega vlažnega dne, pila ledeni čaj,
medtem ko je bila na obisku pri svoji mami. Pogovarjali sta se o
življenju, o poroki, o odgovornostih življenja in obvezah odraslih
ljudi. Mati je zamišljeno mešala pijačo in ledene kocke so trkale ob
kozarec, ko se je obrnila k hčeri in z jasnim in treznim pogledom v
očeh rekla: “Ne pozabi svojih Sester. Še bolj pomembne bodo, ko se boš
starala. Ne glede na to, kako zelo ljubiš svojega moža, ne glede na
to, kako zelo boš ljubila otroke, ki jih boš imela, še vedno boš
potrebovala sestre. Ne pozabi nanje, obišči jih od časa do časa,
pojdite skupaj kam, počnite stvari skupaj.”
“Zapomni si, da sestre pomeni vse ženske … tvoje prijateljice,
hčere, vse ženske in sorodnice, s katerimi se čutiš povezano.
Potrebovala boš druge ženske. Ženske se vedno potrebujemo.”
Kakšen čuden nasvet mi je dala, si je mislila mlada ženska. Ali se
nisem pravkar poročila? Ali se nisem pravkar pridružila svetu parov?
Sedaj sem poročena, za božjo voljo. Odrasla! Jasno, da je moj mož in
družina, ki jo bova osnovala vse, kar bo moje življenje ovrednotilo.
Vendar je prisluhnila svoji materi. Obdržala je stike s Sestrami in
vsako leto imela več ženskih prijateljic. Ko so se leta prekopicevala,
eno čez drugo, je sčasoma razumela, da je njena mati vedela, kaj ji
govori. Ko čas in narava naredita svoje spremembe in skrivnosti na
ženski, so Sestre glavna opora v njenem življenju. V več kot 50-tih
letih svojega življenja tukaj, sem je naučila tole:
Čas teče.
Življenje se zgodi.
Razdalja ločuje.
Otroci odrastejo.
Službe pridejo in gredo.
Ljubezen zbledi in upade.
Moški ne naredijo, kar naj bi.
Srca pokajo.
Starši umrejo.
Kolegi pozabijo usluge.
Kariere se končajo.
VENDAR …
Sestre so vedno tukaj, ne glede na to koliko milj je med njimi.
Prijateljica ni nikoli tako oddaljena, da je potreba po njej ne bi
dosegla. Ko moraš hoditi po tisti osamljeni dolini in hodiš sama, bodo
ženske v tvojem življenju stale na robu doline, te spodbujale, molile
zate, se potegnile zate, posredovale v tvojem imenu in te z odprtimi
rokami čakale na koncu doline. Včasih bodo celo prekršile pravila in
hodile s teboj … ali prišle in te odnesle stran. Prijateljice,
hčere, vnukinje, snahe, sestre, matere, babice, tete, sestrične,
nečakinje, tvoja razširjena družina, vse blagoslavljajo tvoje
življenje!
Svet ne bi bil isti brez žensk, in tudi jaz ne. Ko začnemo to
avanturo, ki ji pravimo ženskost, nimamo prave predstave nad neizmerno
srečo ali žalostjo, ki leži pred nami. Prav tako ne vemo, kako zelo
bomo potrebovale druga drugo.
Vsak dan potrebujemo druga drugo.
Posreduj to sporočilo ženskam, ki ti
pomagajo vnašati smisel in lepoto v tvoje življenje …
Prijateljica ni nikoli tako oddaljena, da je potreba po njej ne bi dosegla
Komentarji