Imam tako čudovito pudljico, ki je bila del mojega življenja,
ko so razpadale moje ljubezenske veze – ljubezni mojega življenja.
Bila je tisti jeziček, ki je lizal moje slane solze, ko so vsi drugi mirno spali.
In bila je navdih mojih fotografij, ki so v meni prebudili strastno željo,
novih dimenzij ustvarjanja in so mi vrnili popolnost moje osebnosti.
Spreminjajo se časi, spreminjamo se ljudje.
Partnerstva in družine niso večne – kdaj kasneje šele uspemo razumeti – zakaj.
Časi niso, da pademo in da se smilimo sami sebi.
Težko je samo do tistega trenutka, ko v neki malenkosti ne najdemo spet svoj smisel življenja.
Jezni smo, kadar je partnerju uspelo ustvariti novo vezo in se potem na debelo kaže kako srečen je.
In se še bolj napihuje, ko sliši kako nizko padamo…
Ko pa se dvignemo, ko dobimo spet svojo energijo in pokažemo, da se splača, pa marsikomu postane žal.
Zakj postati živčna razvalina, le komu na čast?
POGUM je boljši kot vse ostalo…..
nastja
Komentarji