Ali znamo prisluhniti?

Vsi smo že kdaj prišli v situacijo, ko nam je sogovornik rekel, da ga ne poslušamo dovolj, da nam je ušlo bistvo tega, kar nam je hotel povedati. Bodisi je bil vzrok v tem, da nas ni zanimalo, kaj nam je hotel povedati ali pa, da smo z mislimi bili že nekje drugje, ali pa smo si na osnovi že povedanega naredili v glavi zaključke, ne da bi počakali do konca, pozorno prisluhnili in nato naredili zaključke.

Poslušanje sodi med najvažnejše komunikacijske veščine. Potrebno je tudi vedeti, da poslušanje zelo vpliva na odnose z drugimi ljudmi in na ta način sodi med skupek pomembnih socialnih veščin. Velja nekakšno nenapisano pravilo, da so najboljši poslušalci ljudje z velikim samozaupanjem. Človek, ki zaupa samemu sebi, omogoča tudi odprtost do drugega človeka, brez bojazni, da ga bo sogovornik na kakršen koli način ogrozil, ali mu vsilil kakšno svoje mnenje. Skratka, ne boji se, da bo padel pod vpliv. Ti ljudje tudi nimajo potrebe po večnem monologu s samim seboj.

Dobri poslušalci so največkrat zaželjeni sogovorniki, ljudje jih imajo radi za prijatelje, za sodelavce ali partnerje, bodisi poslovne ali osebne. Taki ljudje imajo sposobnost, da vidijo, kaj se dogaja okoli njih in ponavadi so pripravljeni pomagati sočloveku, kadar je to potrebno. Ne pa na vsak način, tudi kadar si drugi tega ne želi. Ker enostavno ti ljudje znajo oceniti, kdaj je pomoč potrebna in kdaj si drugi to želi.

Ali lahko to sposobnost pridobimo ali se jo naučimo?

Ena od najtežjih nalog človeka do samega sebe je ta, da si pridobimo samospoštovanje. Šele ko se tega naučimo in res spoštujemo sebe, šele takrat lahko začnemo delati na tem, da se naučimo poslušati druge. Ena od napačnih interpretacij poslušanja je ta, da je dovolj, če sogovornika samo poslušamo. Pravo poslušanje pomeni, da poslušamo aktivno, da to pokažemo z mimiko, da vmes še kaj vprašamo, skratka, da nismo anemični.

Nekaj enostavnih načinov, kateri vam bodo morda pomagali ali vsaj malo pripomogli pri prakticiranju aktivnega poslušanja in s tem razviti komunikacijske in socialne veščine.

– če ste časovno omejeni, če nimate časa, povejte to jasno in glasno na začetku pogovora, preden pogovor pripelje predaleč in vi stopicate na mestu, nervozno gledate na uro, itd.;
– kontrolirajte se, da po nepotrebnem ne posegate sogovorniku v besedo, ga prekinjate sredi stavka, itd.;
– če se pogovarjate v živo, glejte sogovornika v oči, ampak pri tem ne buljite preveč vanj. Poslužujte se pravila o 50% direktnega kontakta z očmi
– če se pogovarjate z nekom, ki ga še ne poznate, ohranjajte določeno primerno distanco. Ne približujte se preveč sogovornikovem fizičnem prostoru. To še posebej velja, če se pogovarjate z ljudmi, ki imajo manj samozaupanja.
– kadar opazite, da sogovornik težko artikulira ali opazite, da sogovornikov položaj telesa
kaže na premajhno samospoštovanje, ne poskušajte posegati v besedo, da bi mu pomagali,
ampak, ga poskušajte imitirati;
– vedno sogovorniku pokažite, da vas zanima kaj govori, pri tem lahko pokimate z glavo,
rečete besedo zanimivo, aha, hm, itd.;
– večkrat glasno izgovorite ime osebe s katero se pogovarjate, posebej še takrat, ko ste to
osebo spoznali;
– večkrat, kadar začnete odgovarjati, ponovite zadnje besede sogovornika, vendar le v
primeru, ko veste, da bo delovalo naravno;
– vsake toliko časa izrecite stavek, s katerim pokažete simpatijo do te osebe
– izogibajte se tega, da rešujete momente, ko nastopi tišina. Ne prekinjajte je takoj, pustite nekaj časa, potem pa recite nekaj v smislu »ja res je težko o tem govorit«;
– naučite se zahvaliti. Če ste slišali kaj novega ali ste skozi pogovor dobili kakšno dobro
idejo, ne pozabite tega povedati;

Na koncu še to.

Za poslušanje ne potrebujete nobenega tečaja ali certifikata.

Povejte vse kar mislite direktno, ne opravljajte potem tega osebi za hrbtom.

author-sign