Sreča ljubi tišino

Sreča ljubi tišino ali zakaj je modro molčati o svojih dosežkih

Ste že slišali pregovor, da gresta “tišina in sreča pogosto z roko v roki” in “Sreča ljubi tišino?”

To niso le besede, ampak zelo pomembna življenjska resnica, ki se je je vedno dobro spomniti.

Mnogi so opazili, da ko nekomu poveste o svojih željah ali dosežkih, stvari takoj začnejo upadati in sreča izgine. V takih situacijah se izgubi samozavest, pojavijo se težave. Zato menijo, da je bolje molčati o svoji sreči ali namerah. 

Prva stvar, o kateri ne bi smeli govoriti, je negativno mnenje o drugih ljudeh. Sorodnikom, prijateljem in sodelavcem ne smete razlagati o tem, kako je nekdo kričal na drugo osebo v avtobusu, kako se je nekdo stepel, naredil nekaj slabega.

Tudi če je na koncu zgodbe »srečen konec«, je bolje, da o težavah ne govorimo. Nihče ne želi slišati o negativnem: tega je dovolj v življenju večine od nas.

Če je na primer človek postal vegetarijanec, potem to sploh ne pomeni, da morajo vsi okoli sebe govoriti o nevarnostih mesa in o tem, kako dobro je postalo živeti brez njega. Nihče se noče počutiti neumnega. In obratno.

O dosežkih je vredno govoriti le v tistih primerih, ko sogovornika to resnično zanima. Kdor je razsvetljen in moder, naj tega ne deli s prvim, ki ga sreča. Te dosežke lahko razvrednoti s svojo brezbrižnostjo.

Razpad energije in namere

Zelo pomembno je, da molčite o svojih daljnosežnih načrtih. Dejstvo je, da ko si zastavimo cilj, dosežemo ustvarjanje povezave s središčem obilja Vesolja. Ko v ta sistem uvedemo tujce, ti to povezavo uničijo in od nje ne ostane kamen na kamenju.

Sreča je, ko vemo, kam gremo, zakaj. Ta sreča je povezana z našimi načrti za prihodnost, ki se podrejo zaradi skepse bližnjih ali zavisti sovražnikov in tujcev. Zavist drugih lahko povzroči marsikaj. Sem sodi tudi hvalisanje z denarjem in uspehom. Zavistni in maščevalni ljudje se osredotočajo na negativna čustva, ustvarjajo zlo oko, kradejo človekovo življenjsko energijo .

V našem svetu je veliko negativne energije, ki lahko uniči prihodnost in sedanjost. Zato je željo po delitvi sreče z zunanjimi ljudmi bolje obdržati zase, še posebej, če je to zaenkrat le v načrtih, rezultat pa je treba utrditi.

Dobrodelne zgodbe

Nihče ne mara hvalisanja. Usmiljenje in narcizem sta dve stvari, ki sta si popolnoma nasprotni. Samo dobrota, narejena v tišini in skromnosti, ima poseben pomen. Če se nekdo občuduje na družbenih omrežjih, potem to druge prikrajša za občutek spoštovanja do osebe: zdi se, da se pripovedovalec povzdiguje na račun drugih.

Tudi če res želite govoriti o svojih dobrih delih, je bolje, da tega ne počnete. Kdor po naključju izve za njih, bo človekoljuba in velikodušnega človeka še bolj spoštoval – zaradi njegove skromnosti in nepripravljenosti, da bi vsem okoli pokazal, da je boljši od ostalih. Vsakršni dosežki in prijaznost so razvrednoteni, če o njih trobijo na vsakem vogalu.

Pomembno je določiti, kaj in kdaj povedati svetu okoli sebe.