Bolezen. Neozdravljiva. Težka..
Kaj predrami v nas, ko izvemo za diagnozo?
Za našo lastno, za diagnozo svojcev, prijateljev in znancev?
Strah, krik, jezo, bolečino, jok , obup, ponižnost ….??
Sprva. Samo sprva.
V mojem primeru je bila moja diagnoza celo olajšanje.
To vem jaz in moji najbližji.
Sedaj vsaj! vem, da živim s cistično fibrozo
in da sem deležna najboljšega zdravljenja.
Z mojo pozitivčico bi rada navdihnila vse,
ki vam bolezen jemlje veliko energije,
vam onemogoča vsakdanjega veselja
in od vas zahteva vzdržjivost.
Na nobeni poti niste sami,
rada vas imam,
Nastja
