Misli o naravi
Misli o naravi – narava je zame najboljše zdravilo. Zato rada opazujem vse, kar se dogaja v naravi. To so misli za tiste dni, ko je ves navdih skrit v cvetovih in drevesnih krošnjah. V visokih travah in soncu, ki se spušča na travnike.
ko cvetijo rože.
Vseh barv.
Nežnih vonjav.
Zasluženih pogledov.
Čudoviti cvetovi stvarstva.
da je nam nekaj lepo,
je narava dala čudovito paleto
občudovanja vrednih lepot.
Za nekatere so gore,
za druge gozdovi in morja.
Zame so najlepše rože.
Ko narava zacveti.
Ko drevesa naravo obdarijo s svojimi krošnjami.
Čakala sem pomlad,
ker sem spet dihala,
kot vsa drevesa z najlepšimi krošnjami.
so kot drevesa v različnih letnih časih.
Zato je pomlad moj najlepši čas. Tako kot zacvetijo
krošnje,
tako se moja pljuča
razširijo in napolnijo s svežino.
ki lahko deluje v hipu,
je energija v naravi.
Zato se redno polnim
z vsemi temi čudovitimi energijami,
ki me vedno znova okrepijo, spremenijo,
prerodijo.
ni posmehljivih pogledov.
Narava je edina,
ki te pozdravi z nasmehom,
ti se iskreno klanja
in te osreči s tem,
da samo je.
Samo en cvet,
ki nežno zadrhti,
v mojem srcu
vso ljubezen prebudi.
Dovolj so, da jih občudujem.
Enako lepe so tiste,
ki rastejo na travniku kot tiste,
ki so na domačem vrtu.
Rdeča vrtnica je simbol bolnikov s cistično fibrozo.
In kako neverjetna je njuna podobnost.
Bolnik s cf se razcveti
v najlepši cvet,
ravno zaradi trnja,
ki ga povzroča bolezen.
potem bi bile to spominčice.
Spominčice, ki me tako živo spominjajo na naju.
Na najino mladost in skrito ljubezen skozi te cvetove.
V njem
Omi, veš,
spi zdaj spomin nate.
brez petja ptic,
brez divjih rož in kopriv bi bila nepopolna,
kot je nepopoln človek,
ki ne ljubi.
ogledalo
tvojega značaja.
raje se imam.
Bolj, kot cenim naravo,
bolj se cenim.
Nekatere divje rože
in strupene rastline šele dajo pridih drugim čudovitim cvetovom.
Nekatere divje živali šele ovekovečijo petje drobnih ptic.
In šele človek, ki trpi,
postane popoln.
Eno vrsto, ko imam slabe čase –
da čim prej minejo.
Drugo – za dobre čase,
da uživam v njih.
in tretjo za “ZDAJ”,
da me cvetovi spominjajo, da je življenje najlepše darilo.
rože moje ome,
so tukaj, da me
tolažijo, opogumljajo,
da me vodijo.
In vsako leto
na vrtu mojem
lepše zacvetijo nežne rože
moje ome.
ampak v teh barvnih cvetovih
skrita spi ljubezen moja.
In ko prva v letu zacveti,
vem, da me bo še dolgo grela.
Tvoja roža.
v travnikih žari,
kdor jih pohodi
nikoli njihove lepote
ne opazi.
Kakšno si?
Kaj vidiš?
Kaj ljubiš?