LJUBEZEN – čustvo, po katerem hrepenimo vsi.

Ljubezen je zame tisto čustvo, ki v meni traja ne glede na vse, kar se je zgodilo. Prava ljubezen nikoli zares ne mine ali umre.

Veliko ljudi pravo ljubezen išče v drugih ljudeh. V svojih partnerjih. Nekaterim celo uspe, mnogi pa s svojimi čustvi postanejo berači, kajti ne dobijo nazaj iste mere ljubezni, kot jo potrebujejo.

Ljubiti je treba najprej sebe.
To se pa marsikomu ne da. Ljudje, ki nimajo stika s seboj, vedno raje pogledajo, kako so videti tisti, v katere so se zaljubili. Oni so jim lepi, že tako na zven. Oni se jim zdijo tako posebni, očarljivi, inteligentni, zabavni, športni, popolni, razgledani, duhoviti… V njihovi družbi se počutijo tako čudovito, tako ljubljeno. Zakaj? Ker vse te lastnosti, ki jih iščejo v drugih partnerjih, izgubljajo pri sebi. Še slabše. Jih morda nikoli zares niso niti razvili.

Kako radi imate zares sebe? Se pogledate v ogledalo in ste si všeč? Imate sebe tako radi, da greste sami na kavo in uživate v svoji družbi? Se zalotite kdaj, da imate duhovite, smešne misli in se imate prav krasno, ker ste sami duhovita oseba? Ste si všeč? Ne samovšečni, sami sebi dovolj in samo izpopolnjeni! Temveč, da ste polni notranje ljubezni! Da ste radostni in zadovoljni. Da se veselite tega dne, ki se bo z nočjo končalo in bo za vedno še samo zgodovina vašega življenja.

Če tega ne premorete, ste žalostni in potrti. Svoj čas preživljate v upanju, da čim prej nekoga srečate, da vam izpopolni življenje. Da vam polepša življenje. Vendar vedite, nasprotni partner ne išče tako ne samozavestne osebe. Druga oseba, tista lepa, topla v vaših očeh, si prav tako želi spoznati srečnega in zadovoljnega partnerja.