Treba je tvegati

Čudež življenja lahko povsem doumemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, česar ne pričakujemo.


Sleherni dan nam Bog skupaj s soncem podari tudi trenutek, v katerem je mogoče spremeniti vse tisto,
kar nam krati srečo.
Sleherni dan se poskušamo pretvarjati, da nismo opazili tega trenutka,
da ta trenutek ne obstaja, da je današnji dan enak včerajšnemu in bo enak jutrišnjemu.

Toda, kdor se posveti dnevu, ki ga živi, odkrije čudežni trenutek. Lahko je skrit v čas, ko zjutraj potisnemo ključ v vrata, v trenutek tišine po kosilu, v tisoč in eno stvar, ki se nam zdi enaka kot vselej. Ta trenutek obstaja, trenutek, v katerem prevzamemo vso moč zvezd in nam ta dovoli delati čudeže.
Včasih je sreča blagoslov, a največkrat je osvojitev. Čarobni trenutek dneva nam pomaga, da se spremenimo, primora nas, da pričnemo iskati svoje sanje. Trpeli bomo, preživljali težke trenutke, se srečevali z mnogimi razočaranji. A vse je minljivo in ne pušča sledov. In v prihodnosti se bomo vsega spominjali polni vere in ponosa.

 

Gorje tistemu, ki si ni drznil tvegati. Morda nikdar ne bo razočaran, nikdar prizadet, morda nikdar ne bo trpel, kot trpijo tisti, ki sanjajo in sledijo svojim sanjam…. A ko se ozre na svoje življenje, zakaj vedno se oziramo, bo zaslišal svoje srce, ki mu bo govorilo :”Kaj si storil s čudeži, ki jih je Bog posejal po tvojih dnevih? Kaj naredil s talenti , ki ti jih je zaupal tvoj učitelj? Globoko v jamo si jih zakopal, kajti bal si se jih izgubiti. Glej tukaj je tvoja zapuščina : prepričanje, da si zapravil svoje življenje.”


Gorje tistemu, ki bo slišal te besede. Zakaj takrat bo začel verjeti v čudeže, a čarobni trenutki njegovega življenja bodo za vselej minili.