Skrb zase pomeni dobro skrbeti zase, raziskovati, zbirati informacije – in seveda to vse tudi prenesti v prakso. Naše telo je dragoceno. Z leti sem spoznala, da starost prinese velike spremembe, a je vrdno, jih sprejeti in s seboj lepo ravnati.

Skrb zase brez slabe vesti

Skrb zase ni sebično dejanje, skrb za bližnje pa je celo plemenito!

Nastja Klevže
Skrb zase, za svoje telo in dušo 
Vzamite si čas zase. Vlagajte čas smiselno in uživajte v trenutkih,  telo bo hvaležno in vi boste srečni.

BOLEZEN ME JE NAUČILA, da dobro skrbim zase

Ker je bilo moje telo vsako jutro izčrpano od kašlja, sem vedela, da moram zanj skrbet izredno dobro. Najbolje, kar zmorem.
Moje misli so same stekle v pozitivno smer in tako ustvarile portal POZITIVNIE MISLI.

Bolj kot je bila bolezen kruta, bolj sem si želela živeti. O dobrem in kvalitetnem življenju ne morem govoriti, takrat, ko si v misli pokličem vse res težke trenutke, ki sem jih prestala in prebolela.

A, ker življenje vedno na eni strani vzame in na drugi da, so moje misli vedno bile, kot sonce. Tople in pozitivne. Kar vlekle so me na to pozitivno stran.

Bolezen ni bila usklajena vedno z mojimi mislimi. Misli so bile pravzaprav hitrejše in tudi vedno v pozitivni smeri, vendar jim je telo nato le začelo slediti.

Zato verjamem, da z ustvajrnjem portala, sem premagovala bolečine. Premagovala sem strah pred boleznijo. Pred prihodnostjo, ki je s to boleznijo temna, in ker ni zdravila, je nekako pravzaprav sploh ni.

POZITIVNE MISLI SO PREVZELE SKRB ZAME

Zame je pisanje, oblikovanje in sporočanje misli največja terapija, ki skrbi zame, za moj urejeni svet misli.
Pravzaprav, jaz skrbim za MISLI in zato tudi misli skrbijo ZAME.

Pri tako težki bolezni, sem od prvega trenutka, kar sem prejela diagnozo, ostala zelo POZITIVNA. Bolje rečeno, da mi je pravzaprav cistična fibroza odprla ta vrata, kjer je moje življenje naglo postalo zelo čustveno, polno empatije in zelo pozitivno.

Ko sem v roki držala izvide, sem si rekla: “Tako, zdaj pa gre zares!”
Medtem, ko je zdravnik govoril, kakšno življenjsko dobo bi lahko dočakala, sem jaz imela že v mislih svojo prvo POZITIVČICO.
Niso me skrbela leta, ki jih je omenjal, takoreč govoril je o koncu življenja,
skrbelo me je, da bi pozabila vojo dragoceno misel, preden bi jo lahko zapisala.

Disciplina in motivacije je zame pomembna

Vsa ta leta, vsak dan brez izjema ustvarjam. Pišem in delim misli. To je moja disciplina, tudi motivacija, da se zbujam, da živim. In da preživim.

Misli so me naučile, kako lahko najbolje skbrim zase. Misli so moj čudoviti svet. Izklopijo bolečino, prinesejo vedno nove poglede.

Mnenja sem, da lahko še tako hudo bolečino vzdržiš, če misli hitijo v smer, ki te opogumlja.
Med zdravniškimi pregledi, v čakalnicah, ki meni povzročajo strah, se najraje zatečem v zapisovanje in razmišljanjem.
Vsaka taka izkušnja mi kaže, kako dragoceno je življenje izven bolnišničih zidov.

SKRB ZA boljše počutje

Tudi gibanje je zelo pomembno za bolnike. Vendar smo zaradi bolezni bolniki veliko krat omejeni in precej utrujeni.

Zato vsak dovolj nežen pristop koristi bolj kot nekaj, kar bi potem telo še bolj utrudilo.

Sama se rada sprehajam, ker to zmorem in je zame zelo dragoceno.

Včasih tudi telovadim. Vendar nimam vedno dovolj moči, da vse to zmorem sama.
Pred leti sem imela svojega vaditelja. To se mi zdi zelo pomembno, kajti bolniki težko sami vzdržimo vso disciplino, kot je redna vadba in večkart potrebujemo motivacijo, da nas vaditelj vodi, bodri in nam je v pomoč, ko smo preveč utrujeni od bolezni.

Vendar je čas, ki ga namenim sebi zelo pomemben. Tudi različne masaže dobro denejo, prinesejo neko svežino.

Tudi masaže predstavljajo skrb zase

Zame je zelo pomembno, da opravljam masažo z limfno drenažo. Čeprav obiskujem strojno, je zame zelo pomembo.
Bolezen povzroča različne bolezni, zato imamo veliko skrbi sami s seboj.

Nekatere terapije, kot so dihalne vaje, inhalacije so tako samoumevne, da jih sploh ne gre povdarjati. Doprinesejo veliko dobrega, predvsem te odikujeo, da redno skrbiš zase.

Zdravi ljudje ne vstanejo pred šolo, pred službo, da opravijo nekaj dnevnih terapij, bolni pa o tem niti ne razlagajo, ker je zanje povsem normalno, da ne gredo od doma, dokler npr z inhalacij ne očistijo svojih pljuč.

To je dragocena skrb zase.

Veliko je področji, ki zahtevajo skrb zase. Vendar vsi, ki živimo v neki skupnosti, druži razumemo, da ko dobro skrbimo zase, nam to omogoča, da skrbimo ali smo v pomoč tudi drugim družinskim članom. Bolezen nikoli ne prizanese in v naši druži imamo šehudo bolnega očeta.

Ob svoji bolezni se tako soočam tudi z boleznijo očeta.
Težka sladkorna bolezen s posledicami, nevropatija in demenca. Zelo težko je, seveda tudi to vpliva name, ampak na kljub vsemu, vsako jutro iščem navdih v mislih, ki me motivirajo za vsak dan posebaj
in da ostajam v svojem okolju tudi najboljša hčerka, najboljšemu očetu, ki sem ga lahko imela.
Ker kot sem omenila:
“Skrb zase ni sebično dejanje, skrb za bližnje pa je celo plemenito!

Skrb zase ni sebično dejanje, skrb za bližnje pa je celo plemenito!
Skrb zase ni sebično dejanje, skrb za bližnje pa je celo plemenito!